Delavke in delavci, ki so v času nosečnosti, dojenja ali izrabe starševskega dopusta, uživajo po slovenski zakonodaji posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) določata pravila, postopke in pravice v primeru odpovedi ter urejata tudi sorodne pravice, kot so pravica do krajšega delovnega časa, odmori za dojenje, nadomestila in izraba letnega dopusta.
Kdaj delavec ne more uveljavljati denarnega nadomestila za brezposelnost
Zakon o urejanju trga dela določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki je postala brezposelna po svoji krivdi ali volji. Kot prenehanje pogodbe o zaposlitvi po krivdi ali volji osebe se šteje tudi prenehanje zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo pred odpovedjo (tako imenovane zaščitene kategorije), kadar delavec za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.
Kdo so zaščitene kategorije in kakšno varstvo uživajo
Zakon o delovnih razmerjih (od 112. do 116. člena) določa posebno pravno varstvo pred odpovedjo za tako imenovane zaščitene kategorije delavcev, ki so: predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, nosečnice in starši, invalidi in odsotni zaradi bolezni.
Postopki ob nezakoniti odpovedi za zaščitene kategorije
Pomembno! Kadar vam je pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo posebno varstvo pred odpovedjo (112. do 116. člen), morate za ugotovitev nezakonitosti v 30 dneh od vročitve odpovedi:
- vložiti tožbo pri pristojnem delovnem sodišču ali
- se z delodajalcem dogovoriti za reševanje spora z mediacijo.
Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v 90 dneh od sklenitve dogovora o mediaciji, morate v nadaljnjih 30 dneh od neuspešno zaključene mediacije uveljavljati sodno varstvo pri pristojnem delovnem sodišču.
1. Predstavniki delavcev (112. člen ZDR)
Članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, razen če: pri poslovnem razlogu delavec odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca.
Varstvo pred odpovedjo traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še 1 leto po njenem prenehanju.
2. Delavci pred upokojitvijo (114. člen ZDR)
Delodajalec delavcu pred upokojitvijo brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Navedeno velja za: delavce, ki so dopolnili starost 58 let, ali delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe.
Varstvo za delavca pred upokojitvijo ne velja: če je delavcem zagotovljena pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, če je delavcem ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu, če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kot delavec pred upokojitvijo, pri uvedbi postopka prenehanja delodajalca.
3. Nosečnice in starši (115. člen ZDR)
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi: delavkam v času nosečnosti, delavkam, ki dojijo otroka do prvega leta starosti, in staršem v času izrabe starševskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Delodajalec v tem obdobju prav tako ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavcu v tem obdobju ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved, ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (npr. zaradi stečaja).
115. (1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
(2) V času in v primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.
(3) Delavcem v času iz prvega odstavka tega člena ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
(4) Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
(5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
4. Invalidi (116. člen ZDR)
Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi: zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in iz poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, ki so določeni s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov.
Delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, je dolžan delavca - invalida pisno obvestiti o nameravani redni odpovedi. Ravno tako je pred odpovedjo dolžan pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi začeti postopke za ugotavljanje podlage za odpoved brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi invalidom. Komisija na podlagi pridobljene dokumentacije poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ga posreduje delodajalcu in delavcu - invalidu. Brez mnenja Komisije delodajalec ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
5. Odsotni z dela zaradi bolezni in razčlenitev porodniške
Porodniška je izraz, ki ga pogosto uporabljamo za obdobje, ko ženska preneha delati, rodi otroka ter eno leto skrbi zanj. Vendar pa je to obdobje porodniške razčlenjeno na dva dela. En del je porodniški dopust, drugi del pa je dopust za nego in varstvo otroka.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) glede porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka določa le, da je mogoče letni dopust v primeru uveljavljanja le teh izrabiti v naslednjem koledarskem letu, vendar najkasneje do 30. junija. Določila o porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka pa vsebuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP).
Po tem zakonu porodniški dopust nastopi z dnem rojstva otroka in nato traja 105 dni. Do porodniškega dopusta je v prvi vrsti upravičena otrokova mati. Mati mora porodniški dopust nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati porodniškega dopusta ne more nastopiti v tem roku, ga lahko koristi po otrokovem rojstvu le v primeru, da je porod nastopil pred predvidenim datumom poroda.
Do porodniškega dopusta pa je upravičen tudi otrokov oče, vendar le v primeru da mati umre, zapusti otroka ali pa je na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Pravico do porodniškega dopusta imajo otrokov oče in stari starši tudi v nekaterih drugih primerih. Drugi del porodniške pa predstavlja dopust za nego in varstvo otroka.
Pravice staršev in spremembe v zakonodaji
Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed petih kategorij posebno zavarovanih delavcev. Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti.
Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov. Nadalje, varstvo, ki ga ponuja zakonodaja, pripada delavkam med in po nosečnosti, ter staršem. V povezavi z nočnim in nadurnim delom za delavke v času dojenja oz. nosečnosti, zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku.
Staršem, ki negujejo otroka do 3 leta starosti, nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno PISNO strinjajo. Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do eno urnega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas, do 18.
Starši so poleg dopusta, pod pogoji iz zakona, upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb; nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca.
Pravice do letnega dopusta, regresa in minimalne pravice
Vsak delavec, ki pri delodajalcu dela nepretrgano skupaj več kot šest mesecev, ne glede na to ali pri delodajalcu dela polni ali krajši delovni čas od polnega pridobi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) pravico do celotnega letnega dopusta. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od števila delovnih dni na teden.
| Delovni dnevi na teden | Minimalno dni letnega dopusta |
|---|---|
| 5 dni | 20 dni |
| 6 dni | 24 dni |
Določene skupine delavcev imajo po ZDR pravico še do dodatnih treh dni dopusta in sicer so to starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Prav tako ima pravico do dodatnega dneva dopusta delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil petnajst let starosti.
Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta ima pravico tudi do izplačila celotnega regresa. Regres za letni dopust mora biti delavcu izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta, vendar pa se lahko zaradi nelikvidnosti delodajalca določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, to je najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Starševski dopust in spremembe (ZSDP)
Kot že omenjeno, so pravice staršev urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.
Običajno delavka in delavec zakon podrobneje spoznata, preden oziroma ko se srečata z izkušnjo starševstva, saj ta opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. ZSDP-1 pa ni edini zakon, ki ureja pravice, ki nastopijo ob/po oblikovanju družine. Otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice itd. so npr. druge oblike podpore.
Po noveli zakona je tako izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti.
Kaj storiti, če delodajalec odpove pogodbo v času porodniškega ali starševskega dopusta
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi noseči delavki je potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo. Tudi starši uživajo posebno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Za delodajalca je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo pridobil soglasje inšpektorja. V konkretnem primeru v obliki odločbe s klavzulo pravnomočnosti.
Za pravico do posebnega varstva pred odpovedjo mora delavka pred uveljavitvijo te pravice delodajalca o tem (določno) obvestiti. Tožnica je ob vročitvi odpovedi omenila, da doji, ni pa reagirala na odgovor delodajalca, da bo to upošteval, če predloži zdravniško potrdilo.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ob ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 110. in 115.
Praktičen primer: likvidacija podjetja in izplačilo odpravnine
Podjetje v katerem sem zaposlena je objavilo likvidacijo. V računovodstvu so nam začeli ponujati razne dokumente v podpis, katere so nekatere delavke podpisale, jaz sem jih hotela vzeti domov, da bi jih preučila, vendar mi jih niso hoteli dati. Sedaj, ko je cca 2/3 delavk podpisalo preložene dokumente smo dobili sklep o odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov, brez odpravnine, z minimalnim odpovednim rokom.
Stanje v podjetju je dejansko slabo, vendar je direktor in lastnik opravil likvidacijo po hitrem postopku in v računovodstvu sedaj pravijo, da nimamo več nobenih terjatev do podjetja, vendar odpravnine nisem dobila. Kaj lahko naredim?
V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, Vam mora delodajalec izplačati odpravnino, do katere ste upravičeni po Zakonu o delovnih razmerjih. V kolikor je podjetje bilo likvidirano po hitrem postopku in ne posluje je moral lastnik in odgovorna oseba podati izjavo, da so poravnane vse obveznosti podjetja.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Nadurno delo, omejitve in posebnosti
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v okviru določb o delovnem času ureja tudi nadurno delo. Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa, ki ga mora delavec po ZDR opravljati na zahtevo delodajalca. Nadurno delo lahko delodajalec delavcu odredi le v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Nadurno delo mora biti delavcu s strani delodajalca predhodno odrejeno v pisni obliki, le v primeru da to zaradi nujnosti ali narave dela ni mogoče lahko delodajalec delavcu nadurno delo odredi ustno, seveda s kasnejšo pisno odredbo. Nadurno delo se delavcu lahko odredi za največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Pri opravljanju nadurnega dela dnevni delovni čas na sme trajati več kot deset ur.
V primeru da je določeno delo možno opraviti v okviru rednega delovnega časa z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, se za to delo ne sme odrediti nadurnega dela.
Kolektivne pogodbe in bolj ugodna ureditev
Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ureja pravico varovanih kategorij v 12. členu in določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem ‒ staršem otrok do dopolnjenega 15.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnost turizma in gostinstva Slovenije sta navedeni le kot primera podrobnejše ureditve pravic staršev s kolektivnimi pogodbami.
tags: #odpoved #pogodbe #delavec #starsevski #dopust