Oslovski kašelj (pertussis) je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Mnogi dojenčki z oslovskim kašljem sploh ne kašljajo, ampak lahko samo prenehajo dihati in pomodrijo.
Kako se bolezen začne in kakšen je potek
Praviloma se bolezen začne od 7 do 10 dni po okužbi (včasih tudi pozneje) in sprva poteka podobno kot prehlad, torej z izcedkom iz nosu in oči, rahlo povišano telesno temperaturo in občasnim blagim kašljem. Ta se z napredovanjem bolezni stopnjuje v hude napade kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki je slišati kot oslovsko riganje. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadi kašlja lahko izzovejo bruhanje in bolnika izčrpajo. Potek bolezni je dolgotrajen, saj traja 6-10 tednov, včasih celo dlje.
Simptomi pri dojenčkih in resni zapleti
Dojenčki imajo največje tveganje za resne zaplete, kot so pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve in težave z dihanjem. Večkrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaradi oslovskega kašlja lahko celo umrejo. Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki je lahko tudi smrtna. Pojavijo se lahko tudi dihalni premori, vročinski krči, vnetje srednjega ušesa, krvavitve v predel oči, kože ter možganov, sesedanje pljuč (pnevmotoraks), povečan pritisk v trebušni votlini, ki je posledica kašlja, pa lahko povzroči tudi popkovno kilo ali izpad črevesja skozi danko. Zmanjšan dotok kisika v možgane in krvavitve, ki so možna posledica kašlja, lahko povzročijo (trajne) okvare možganov ter s tem tudi duševno zaostalost in ohromelost. Dojenčki nemalokrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, zaradi oslovskega kašlja pa lahko tudi umrejo.
Zakaj je cepljenje v nosečnosti pomembno
Najbolj učinkovit način zaščite pred oslovskim kašljen je cepljenje - to je v Sloveniji za otroke obvezno, zelo priporočljivo pa je za nosečnice, ki tako pred boleznijo zavarujejo svojega dojenčka, dokler ni star 3 mesece, ko že lahko prejme cepivo. Ker je bolezen zelo nevarna za dojenčke, zlasti v prvih mesecih življenja, ko jih še ni mogoče cepiti, je pomembno, da jih s cepljenjem v nosečnosti zaščiti bodoča mama. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka pred boleznijo v prvih tednih življenja, preden je sam lahko cepljen. Ko je nosečnica cepljena, se v njenem telesu ustvarijo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na otroka. Gre za tako imenovano pasivno zaščito, saj je dojenček zaščiten zaradi maminega cepljenja. Poleg tega pa cepljenje pred boleznijo zaščiti tudi nosečnico, ki bi lahko po porodu prenesla bolezen na svojega otroka.

Kdaj v nosečnosti se priporoča cepljenje
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje je priporočljivo tudi, če ste bili v preteklosti že cepljeni proti oslovskemu kašlju ali ga je celo preboleli, saj zaščita ni trajna. Cepljenje nosečnic je priporočljivo takoj po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti. Vaše telo ima tako čas, da ustvari protitelesa, ki bodo pred rojstvom, preko posteljice, prešla na plod in ga zaščitila.
Zakaj po 24. tednu?
Najboljši čas za cepljenje je čimprej po 24. tednu nosečnosti, in sicer v vsaki nosečnosti, ker zaščita ni trajna. Cepljenje v zadnji tretjini nosečnosti oz. po 24. tednu je priporočeno zato, da bo v času dojenja otrok najbolj zaščiten preko vaših protiteles v mleku. Cepljenje nosečnic je priporočljivo čim prej po dopolnjenemu 24. tednu.
Kakšno cepivo se uporablja in varnost
Kot samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni, nosečnica prejme cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, s čimer bo zaščitena pred tremi boleznimi. Cepivo je varno tako za nosečnico kot za plod; je mrtvo cepivo in ne more povzročiti oslovskega kašlja ter ne predstavlja ovire za dojenje. Cepljenje je varno, tako za nosečnico kot za otroka. Cepljenje ne more povzročiti oslovskega kašlja, saj gre za mrtvo cepivo. Prav tako cepljenje ne poveča tveganja za zaplete med nosečnostjo. Če doji cepljena mamica, dojenček del zaščite pred okužbo prejema tudi preko njenega mleka.
Neželeni učinki
Kot pri vsakem cepivu se tudi po cepljenju proti oslovskemu kašlju lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so praviloma blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki so lokalne reakcije (bolečina, rdečina in oteklina) na mestu cepljenja, glavobol, bolečine v mišicah, driska, utrujenost in splošno slabo počutje. Zelo pogosti neželeni učinki so rdečina, bolečina in otekanje na mestu vboda, glavobol, utrujenost in splošno slabo počutje, pogosti so povišana telesna temperatura do 39°C, otekanje, srbenje, toplina in omrtvelost na mestu vboda, bolečina v trebuhu in slabost.
Kdo se ne sme cepiti
Proti oslovskemu kašlju se ne smejo cepiti nosečnice: s hudo alergijo (anafilaksijo) na sestavine cepiva ali po predhodnem odmerku istega cepiva; ki so imele resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva ali v primeru encefalopatije neznanega izvora v 7 dneh po predhodnem cepljenju s cepivom, ki je vsebovalo komponento proti oslovskemu kašlju. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je treba odložiti v primeru akutne vročinske bolezni.
Učinkovitost cepljenja v nosečnosti
Cepljenje nosečnic novorojenčkom nudi več kot 90-odstotno zaščito pred oslovskim kašljem v prvih treh mesecih življenja. Julija 2014 je The Lancet objavil angleško študijo, ki je preučila učinkovitost cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti. Izkazalo se je, da imajo novorojenčki cepljenih mater za kar 91% manjše tveganje, da zbolijo, od novorojenčkov necepljenih mater. Leta 2016 je novejša študija to potrdila in leta 2017 je ameriška študija na skoraj 150.000 nosečnicah prišla do enakih rezultatov. Od epidemije oslovskega kašlja v Veliki Britaniji leta 2012 in takratne uvedbe cepljenja v nosečnosti, je viden največji upad obolelih ravno v skupini mlajših od šestih mesecev, kar dokazuje učinkovitost cepiva.
Cepljenja v nosečnosti in COVID cepiva
So cepljenja v nosečnosti brezplačna in kje se cepiti
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je za nosečnice brezplačno, cepljenje pa lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, pri nekaterih ginekologih ali pa v cepilnih centrih oz. v cepilnih ambulantah ali na območnih enotah NIJZ. Cepljenje nosečnic je brezplačno. Nosečnicam priporočamo cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti gripi (med sezono gripe). Cepljenje je priporočljivo tudi, če ste bili v preteklosti že cepljeni ali celo, če ste že kdaj preboleli oslovski kašelj ali gripo, saj zaščita ni trajna. Obe cepivi sta varni tako za nosečnico kot za plod.
Sočasna cepljenja in presledki
Presledki med cepljenji: Cepljenje proti gripi se priporoča pred začetkom sezone gripe in se lahko opravi ne glede na trajanje nosečnosti. Cepljenje proti gripi lahko poteka sočasno s cepljenjem proti oslovskemu kašlju ali s cepljenjem proti RSV. Je pa priporočeno, da je med cepljenjem proti oslovskemu kašlju in cepljenjem proti RSV razmik najmanj dveh tednov, pri čemer priporočamo, da se najprej opravi cepljenje proti oslovskemu kašlju. Če tega časovnega razmika ni mogoče upoštevati, se cepljenje proti oslovskemu kašlju in proti RSV lahko opravi sočasno.
Razširjena zaščita družine in stikov
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočamo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Zato je pomembno, da so poleg nosečnice proti oslovskemu kašlju zaščitene tudi osebe, ki bodo v prvih tednih življenja najpogosteje v stiku z dojenčkom. Priporočljivo je, da so morebitni sorojenci cepljeni v skladu z nacionalnim programom cepljenja, preostali (družinski člani), ki v odrasli dobi še niso bili cepljeni, pa naj za to poskrbijo vsaj dva tedna pred kakršnimkoli stikom z novorojenčkom.
Pogosta vprašanja in odzivi strokovnjakov
Pri cepljenju proti oslovskemu kašlju (pertussis) gre za novost, ki se uvaja od nekje lanskega leta. Ideja je ta, da bi naj bil novorojenec prve tri mesece življenja že zaščiten s protitelesi od matere, kajti prvo cepljenje otrok je šele po 3 mesecih in če mama nima dovolj protiteles proti oslovkemu kašlju, je lahko dojenček ogrožen. Mnogi splošni zdravniki o tem še ne vedo ali pa so bežno slišali v okviru mnogo pomembnejših novosti, pa so malce potlačili ali pozabili.
Pri odločanju o cepljenju se strokovnjaki strinjajo: cepljenje vsekakor priporočamo. Tveganja za plod ni, ker gre za mrtvo cepivo, saj z živim cepivom ne cepimo nosečnic. Če želite 100% varnost, pa Zemlja ni pravi planet za vas. Tu namreč takšnega pojma kot je 100% varnost ne poznamo.
Statistika in trendi
V letu 2024 smo do 13. marca prejeli 381 prijav oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov. Število primerov oslovskega kašlja je letos (2024) močno naraslo - samo v prvi polovici leta je zbolelo več kot 1500 oseb, večinoma dojenčkov, otrok in mladih do 20. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov.
Ali sem imun, če sem že prebolela bolezen ali bila cepljena?
Zaščita proti bolezni s časom upada, ne glede na to, ali gre za imunost po preboleli bolezni ali za zaščito s cepljenjem. Zaščito s cepljenjem je zato priporočljivo obnoviti vsaj enkrat v odrasli dobi, za nosečnice pa ob vsaki nosečnosti, da je raven protiteles dovolj visoka tudi za zaščito novorojenčka. Cepljenje nosečnic priporočamo čim prej po 24. tednu. Če nosečnica ni cepljena in zboli, je lahko močan kašelj v nosečnosti zelo moteč.
Praktični nasveti
- Cepite se čim prej po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti.
- Če nimate možnosti cepljenja pri osebnem zdravniku, se pozanimajte v cepilnih centrih ali pri NIJZ.
- Priporočljivo je, da so stiki z novorojenčkom (družinski člani) zaščiteni vsaj dva tedna pred stikom.
- Cepljenje proti gripi je varno v kateremkoli tednu nosečnosti in ga opravite pred sezono gripe; lahko se izvede tudi sočasno z Di-Te-Per cepljenjem.
- Če imate resno alergijo ali ste imeli resen neželeni učinek po istem cepivu, se o cepljenju posvetujte z zdravnikom.
Tabela: Povzetek ključnih priporočil
| Vprašanje | Odgovor |
|---|---|
| Kdaj cepiti? | Čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. |
| Kakšno cepivo? | Kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per). |
| Varno za plod? | Da, gre za inaktivirano (mrtvo) cepivo; ne poveča tveganja za zaplete. |
| Neželeni učinki | Običajno blagi: bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol, občasno povišana temperatura. |
| Ali vpliva na dojenje? | Ne; dojenje po cepljenju je mogoče in protitelesa se izločajo v mleko. |
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je varna in zanesljiva zaščita proti tej bolezni, ki je za dojenčke lahko smrtno nevarna. V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma malo glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk. V prvi polovici leta 2024 pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj 1000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ.
tags: #oslovski #kaselj #v #nosecnosti