Potek žrebitve pri konjih: biologija, načrtovanje in skrbstvo

V različnih podnebjih sveta funkcijo reprodukcije oblikuje okolje, podnebje. Prilagajanje reprodukcijskega ciklusa vremenu in hrani, ki je na voljo v naravi, je izrednega pomena za preživetje. Najpomembnejšo vlogo tako igra - svetloba. Konji imajo v puščavah in območjih okrog ekvatorja, kjer je pomlad zgodnejša in dnevi daljši kot drugod, daljši reprodukcijski ciklus, za razliko od sorodnikov na daljnem severu, kjer je sezona izredno kratka. Pasme, razvite v Veliki Britaniji, severni Evropi in severni Ameriki dosegajo vrh ciklusa od maja do avgusta. Arabci, Paso Finos in ostale pasme »južnega porekla« pa se lahko razmnožujejo skozi celo leto.

Osnovne smernice hranjenja in načrtovanja pripustov

V organizirani reji pa o tem, kaj je najboljše, odloča človek in je za večino »atletskih pasem« cilj žrebitev čim bližje 1. januarju. Skrb za kobilo se prične že dosti pred samo koncepcijo oz. začetkom brejosti, pa naj gre za »prazno« kobilo ali žrebico, ali pa neprekinjen ciklus pri plemenskih kobilah. Pri praznih kobilah je odločitev kdaj pripuščati dokaj preprosta. Če je kobila zdrava in ima redni spolni ciklus, ne bi smelo biti večjih težav. Kaj pa kobila, ki je pravkar žrebila?

1. Kdaj je kobila začela kazati znake gonitve - estrusa? Kasneje kot je, bolje je. Večina kobil se začne goniti peti do osmi dan po žrebitvi. Glede na čas ovulacije (pribl. 10. dan) nam zdrav razum govori, da maternica še ni pripravljena (postavljena v normalno stanje) vendar na odločitev velikokrat vpliva termin naslednje žrebitve, ki naj bi bila spet čim prej v naslednjem letu.

2. Maternica gre po žrebitvi skozi dramatične spremembe. Posteljica se mora izločiti, maternčna stena se mora regenerirati, organizem mora premagati bakterije, ki vdrejo v maternico in slednja se mora tudi skrčiti. Ali deluje kobila izčrpano, utrujeno še kar nekaj dni po žrebitvi? Ste pripravljeni transportirati njo in nekaj dni starega žrebe na pripust k žrebcu in jih tam pustiti kak teden?

3. Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi podatka, da določen odstotek kobil sploh ne ovulira v prvem ciklusu. Kobile, ki žrebijo zgodaj (januarja, februara ali v prvi polovici marca), imajo lahko neaktivne jajčnike vse do pozne pomladi. Statistično je povprečen uspeh oploditve 50-60% na ciklus. Povsem sprejemljivo je, da traja dve do štiri cikluse, da se kobila zabreji. Pri oplojevanju v prvi gonitvi po porodu je uspeh še dodatnih 10-20% nižji. Odsvetuje se umetno oplojevanje kobil, ki do 8.

4. V idealnih pogojih, na najbolje opremljenih kmetijah oz. pripustnih postajah, je odstotek brejosti na koncu pripustne sezone nekje pri 90%. Najbolj točno merjenje plodnosti je odstotek zabrejitev na ciklus. Če bi torej pogledali pripustni center, kjer pripuščajo 100 kobil, bi se jih 50 zabrejilo pri prvem pripuščanju (ali osemenjevanju). Od ostalih 50-tih bi se jih, teoretično, v drugem ciklusu zabrejilo 25.

Faze estrusnega cikla in biologija oploditve

Spolna aktivnost se prične v puberteti in traja skozi celo življenje kobile. Spolno zrelost doseže pri letu in pol, nekatere že v 10., druge v 24. mesecu. Večina pasem je sezonsko poliestrična, kar pomeni, da lahko na svet spravljajo potomstvo samo v določenem obdobju leta. Spolni ali estrusni ciklus se sestoji iz dveh faz - estrusa (gonitev, spolni žar), v katerem kobila dopušča oploditev, ter diestrusa, obdobja mirovanja. Običajen ciklus traja enaindvajset dni (5 dni estrusa in 16 diestrusa) in se tako ponavlja do konca sezone ali do oploditve.

Do ovulacije povprečno pride 24-48 ur pred koncem estrusa in traja od nekaj ur do enega dne. Ker je optimalna življenjska doba izločenih spermijev cca 48 ur (določene literature sicer navajajo tudi do 72 ur), je najboljši čas za pripust pred samo ovulacijo oz. Iz skupine majhnih foliklov se loči eden, ki postane dominanten v ciklusu in raste od 3-5 mm na dan, dokler ne doseže premera 40 mm. Do oploditve tako pride v zgornjem delu jajcevoda in oplojeno jajčece preživi tu še kak teden, preden se spusti v maternico.

Ključni dogodek nastopi kmalu po ovulaciji. Celice iz foliklove strukture se spremenijo v t.i. luteinske celice in tvorijo rumeno telo (corpus luteum), po izgledu in funkciji endokrinno žlezo, ki začne proizvajati hormon progesteron, nujen za nastanek in vzdrževanje brejosti do začetka funkcioniranja placente (posteljice). Embrio ustvari kemični signal, ki ga maternica sprejme in tako zazna brejost. Če ga ne, maternica sprosti prostaglandin, ki potuje po krvi in ob prihodu v jajčnik uniči rumeno telo. Nivo progesterona pade, začnejo se ustvarjati novi folikli.

Pozor: vsake toliko dobimo na pripust kobilo, ki je, po pregledu z UZ, prejela diagnozo, da ni breja. Diagnoza je bila postavljena (samo) na podlagi rastočih foliklov na jajčnikih. To NI ZNAK NE-BREJOSTI. Folikli se začenjajo razvijati ne glede na to, da embrio potuje po maternici. V primeru, da se karkoli zgodi z embrijem, so tako pripravljeni na nov ciklus. Jajčece, oplojeno v jajcevodu, se kot embrio ali zarodek v maternico spusti cca 6-7 dni po oploditvi, veliko manj kot milimeter. Naslednji teden raste, se razvija, potuje po maternici in se pri tem dotika ovojnice ter tako kobili signalizira, da je breja.

Med 15. in 17. dneva z modernimi UZ napravami se zarodek odkriva že od 12 dneva naprej. Z zgodnjim UZ pregledom se lahko ne samo prepričate o brejosti, temveč tudi preverite morebitne napake na rodilih v primeru ne-brejosti, preverite rast folikla in dokaj točno napoveste ovulacijo, kar pa je morda še najbolj pomembno, preverite število zarodkov. Dvojčki so pri konjih skrajno nezaželeni, saj pri večini brejosti pride do abortusa, mrtvorojenih žrebet ali smrti kmalu po rojstvu.

Po 21. dnevu se že zazna srčni utrip; po 40. dnevu izraz embrio, zarodek, zamenjamo s fetusom, plodom; med 59. in 68. dnem se okrog embria in pozneje fetusa dogajajo spremembe v sami maternici. Večina plodov raste v zadnjih dveh do treh mesecih brejosti, kar predstavlja večjo obremenitev za kobilin organizem. Povprečna dolžina brejosti je 338-343 dni, normalni razpon 320-360 dni; nekatere reference navajajo celo 380 dni. Najdaljša uradno zabeležena dolžina brejosti je 445 dni.

V primeru suma brejosti ali nebrejosti se uporabljajo ultrazvočni pregledi, kri za Rh faktor, in drugi diagnostični postopki. Endokrini procesi, placente in posteljice ter imunološki mehanizmi so ključni za zdravo brejost. Kolostrum je prvi in najpomembnejši vir pasivne imunosti za novorojenčka. Črevesna sluznica pa absorbcijo imunoglobulinov omogoča le kratek čas po rojstvu, zato je časovno zelo pomembno zagotoviti kolostrum. Danes so na voljo diagnostični pripomočki za oceno kakovosti kolostra in IgG v serumu žrebeta.

Porod in prvi dnevi po rojstvu

Povsem običajno je, da večina kobil koti brez zapletov. Z dobro pripravo na kotitev, mirnim nadzorom poroda ter pravočasnim preverjanjem vitalnosti žrebeta in prenosa pasivne imunosti lahko preprečimo številne zaplete. Čas branja: 7 min

Po dolgih 11 mesecih brejosti skupaj z morebitnimi neprespanimi nočmi sledi porod. Porod se običajno razdeli na tri faze. Prva faza je čas, ko se žrebe obrača in postavlja v položaj za porod ter lahko traja nekaj ur; druga faza je dejanski porod, ko pride do predrtja plodovih ovojnic in izlitja vode, običajno traja nekaj minut do pol ure; tretja faza pa izločitve posteljice, ki mora biti dokončana v 3 urah po porodu. Nepravilnosti ali zakasnitev zahtevajo veterinarsko pomoč.

Ko je posteljica zunaj, jo je potrebno pregledati, da je cela. Praviloma posteljica ostane na maternici v celotni površini in je treba zagotoviti, da je izločena v celoti, saj manjkajoči ostanki povzročajo resne bolezni. Popkovina se pretrga nekaj centimetrov od popka novorojenčka. Če jo je treba pretrgati ročno, jo nežno preklopite in odvijte, ne režite.

Natančen pregled novorojenega žrebeta vključuje dihalne poti, prezgodnje delovanje, in preverjanje kolostruma. Žrebec mora biti čim prej na nogah, najprej vstati v roku 1 ure, nato začeti sesati v roku 2 ur in izločiti prvo mekonij v roku 3 ur. Kolostrum je ključen za pasivno imunost in zaščito pred okužbami.

Diagnoza in preventiva po rojstvu

Veterinar opravi klinični pregled in odvzame kri za preverbo IgG, kar pomaga določiti potrebo po plazmi ali dodatni negi. Kolostrum mora biti prisotno in aktivno za zadostno zaščito novorojenčka. Higiena popka in prostora je ključna za preprečevanje okužb. Povezane nevarnosti vključujejo zaplete, kot so retentio posteljice, endometritisa in laminitis.

Rast in zdravje kobil ter vzdrževanje

Antiparazitiki in cepljenje so pomembna komponenta preventive. Cepljenje proti tetanusu je ključnega pomena in se začne že pri žrebetih pri starosti 5 mesecev, s ponovitvijo po 4-6 tednih ter rednim ponavljanjem letno. Cepiva proti kužnemu kašlju in herp virusom so prav tako pomembna, še posebej pri konjih, ki se udeležujejo tekmovanj. Zobozdravstvo in kopita sta prav tako ključna za zdravo življenje konja; redni pregledi zob in pravilna oskrba kopit pomenijo kakovostno gibanje in manjši stres.

Prednost je also redni klinični pregledi; enkrat letno in ob vsakem cepljenju ali sedaciji. Pri poškodbah ali rani v sklepih je hitro ukrepanje ključno za skrajšanje časa celjenja in zmanjšanje brazgotin. Kolikor je mogoče, je priporočljivo ohraniti konja brez podkov, vendar je treba posvetovati s kovačem in veterinarjem glede individualne obravnave kopit.

Kastracija žrebcev in pomembnost zdravja

Kastracija konja je rutinski poseg, običajno izveden na terenu ali na kliniki, pri čemer se uporabljajo dve metodi: stoječa in ležeča. Pri ležeči kastraciji se uporablja močnejši anestetik; po posegu se konju daje tetanus antitoksin in antibiotiki. Hitro okrevanje zahteva mirno okolje in ustrezno nego v prvih dneh ter postopno ponovno uvajanje v gibanje. Nekaj časa po posegu je konj še vedno ploden; seme ostane v tkivu in lahko oplodi kobilo. Kastracijo opravljajo usposobljeni veterinarji, da se zmanjša tveganje zapletov in ohrani zdravje žrebca.

Kako zaznati potrebo po veterinarski pomoči

Vprašanja s spremljevalnimi znaki so pogosto: šepanje, spremembe vedenja, zvišana temperatura ali driska. Kolike so vedno urgentna stanja; zahtevajo klinični pregled in nujno posredovanje. Pomembno je, da skrbniki redno komunicirajo z veterinarji ter vnaprej pripravijo protokole za morebitne zaplete in pripravo hčere.

Tabela: ključni podatki o brejosti in pripravi

Zaključek: Po vsaki brejosti in porodu je ključen natančen veterinarski pregled, spremljanje zdravja kobile, skrb za prehrano in hidracijo ter pravočasno ukrepanje v primeru zapletov. Proaktivna skrb in stalna komunikacija z veterinarjem so temelj zdravega vzreje konj.

tags: #porod #pri #konju