V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki.
Osnovne pravice do porodniškega in starševskega dopusta
Pravica do porodniškega dopusta / materinskega dopusta: Porodniški dopust traja 105 dni. Pravico do porodniškega dopusta ima mati, ki je zaposlena ali zavarovana kot samozaposlena oseba. Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda (katerega določi ginekolog).
Po porodniškem dopustu imata mati in oče pravico do starševskega dopusta, ki traja 260 dni in ga lahko izkoristita delno ali v celoti. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševkega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.
Porodniški dopust se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom ali t.i. rokom poroda. Po pravilih traja 105 dni, in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku tega obdobja nastopi starševski dopust.
Porodniški dopust in nadomestilo sta povezana. Najpomembneje je, da je samostojna podjetnica dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovana.
Prenehanje zaposlitve pri pogodbi za določen čas med porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Seveda lahko delodajalec pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, ne podaljša, kar pomeni, da pogodba poteče. Ravnatelj ti ne bo odpovedal pogodbe!!! tebi bo pogodba potekla in ti je ravnatelj ne bo podaljšal. Tvoje delovno razmerej preneha zaradi tega, ker ti poteče pogodba za določen čas.
Posebnosti glede zaporednih pogodb in preoblikovanja v pogodbo za nedoločen čas
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem.
Letni dopust med porodniškim dopustom in pravica do denarnega nadomestila
Pravica do letnega dopusta je ena izmed temeljnih pravic delavca iz delovnega razmerja, ki se mora delavcu zagotavljati na način, da je uresničen namen te pravice. Pravica do letnega dopusta se v skladu z ZDR-1 izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
Način izrabe letnega dopusta ureja ZDR-1 v 162. in 163. členu. V zvezi s tem izpostavljamo določbo prvega odstavka 163. člena ZDR-1, v skladu s katero se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Iz navedene zakonske določbe izhajajo okoliščine, ki se morajo upoštevati pri določanju izrabe letnega dopusta in ki posledično vplivajo na organiziranje delovnega časa.
Upoštevaje namen letnega dopusta, je delodajalec v skladu s 162. členom ZDR-1 dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Referenčno obdobje za izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta je torej tekoče koledarsko leto, delavec pa lahko v dogovoru z delodajalcem preostanek letnega dopusta izrabi do 30. junija naslednjega leta.
V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 162.
Nadalje izpostavljamo določbo 164. člena ZDR-1, ki določa, da se delavec pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, prav tako pa ni veljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Z vidika pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da se lahko delavka, ki je upravičenka do starševskega dopusta, z očetom otroka že pred izrabo starševskega dopusta dogovori o načinu izrabe, npr. da si bosta starševski dopust delila ali da bo (največ) 60 koledarskih dni prenesla in izrabila do 8. leta starosti otroka. Če pa želi spremeniti izrabo starševskega dopusta med trajanjem le-tega, morajo zato obstajati razlogi iz tretjega odstavka 33. V primerih spremembe dogovora zaradi enega od zgoraj navedenih razlogov mora upravičenka obvestiti center za socialno delo in mu priložiti dokazilo. Pojasnjujemo še, da se mora starševski dopust izrabiti v strnjenem nizu (razen 60 dni, ki jih vsak od staršev lahko prenese in izrabi do 8. leta starosti) in ne sme biti prekinitve.
Nadomestila za porodniški dopust, prispevki in status samozaposlenih
Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z zakonom (ZSDP-1) v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove.
Upravičenci do nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
V času prejemanja nadomestila so upravičenci do nadomestila po drugem odstavku 41. člena (ZSDP-1) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za povračilo potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
Pravica do nadomestila bo samostojni podjetnici prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samostojna podjetnica v času izrabe dopusta dela. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred.
Nadzor in posledice dela med porodniškim dopustom
Inšpektorat za delo v Sloveniji nadzira in preverja različne vidike spoštovanja delovne zakonodaje, vključno s porodniškim dopustom. Ko je nekdo na porodniškem dopustu, inšpektorat preverja predvsem naslednje: spoštovanje pravic do porodniškega dopusta, ali delodajalec pravilno omogoča porodniški dopust zaposlenim, ali delodajalec izplačuje nadomestila v skladu z zakonodajo, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za koriščenje porodniškega dopusta.
Inšpektorat preverja tudi prejemanje nadomestila: ali je upravičenec pravilno prijavljen in ali prejema nadomestilo v skladu s predpisi, ali so pravilno izračunani prispevki in izplačila. Preverja delo med porodniškim dopustom: ali oseba, ki je na porodniškem dopustu, dejansko ne opravlja dela v nasprotju z namenom dopusta.
Pri samozaposlenih osebah inšpektorat preverja, ali opravljajo delo v takem obsegu, ki bi pomenilo redno poslovanje in s tem kršitev pravil o porodniškem dopustu. Inšpektorat lahko zahteva vpogled v različne dokumente, kot so potrdila o izplačanih nadomestilih, evidence delovnega časa, finančne evidence samozaposlenih oseb, ter druge dokumente, ki dokazujejo spoštovanje predpisov. Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen.
Če FURS ugotovi, da samozalpsena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni. Prav tako lahko sproži dodatne postopke za ugotavljanje davčnih nepravilnosti in naloži davčne obveznosti skupaj z obrestmi in kaznimi.
Samozaposlene osebe: pravice, prijava in organizacija dela med dopustom
V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonom o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).
Podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.
Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih. Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov.
Priporočljivo je tudi, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
Praktični napotki za delavke v času nosečnosti in pred nastopom porodniškega dopusta
Svetujemo Vam, da delodajalca v najkrajšem možnem roku obvestite o Vaši nosečnosti, saj ko obvestite delodajalca pridobite status zaščitenega delavca. Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpusti le s predhodnim soglasjem inšpektorata za delo ali v primeru izredne odpovedi.
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim rokom/datumom poroda, ki ga je določil vaš ginekolog. Zato da lahko urejate vse potrebno za nastop porodniškega dopusta potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki vam ga je določil vaš ginekolog. 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste dobili obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta, prav tako pa vas bodo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami, ki sledijo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate vašemu delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Glede izplačila porodniške je po novem drugače. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) za čas trajanja porodniškega dopusta, torej prve tri mesece, porodniškega nadomestila ne spreminja, to ostaja 100% vaše osnovne plače, za čas trajanja dopusta za nego in varstvo otroka, torej nadaljnjih devet mesecev, pa ZUJF določa višino starševskega nadomestila 90% vaše osnovne plače, v primeru da vaša osnova presega 763,06 eur.
Pravni postopki in pravni nasveti
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Potrebno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika.
Priporočilo ob izteku pogodbe med porodniškim dopustom
Ker imate pogodbo za določen čas, vam po izteku porodniške pripada tudi nadomestilo za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje (to morate uredit na zavodu za zaposlovanje). Med porodniško, ker nimate pogodbe o zaposlitvi vam teče pokojninska doba, ne pa delovna doba. Delovna doba se upošteva samo pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Primeri iz prakse in osebne izkušnje
Z nami je delila izkušnjo bralka, ki se ji je med porodniško odsotnostjo iztekla pogodba o zaposlitvi, ki ji je niso podaljšali, pri čemer je imela še neizkoriščen dopust. Porodniško prejemate normalno, kot če bi imeli pogodbo o zaposlitvi, ker vam jo nakazuje CSD. Ker pa imate pogodbo za določen čas, vam po izteku porodniške pripada tudi nadomestilo za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje (to morate uredit na zavodu za zaposlovanje, dajte jih povprašati).
Ko ti bo potekla porodniška, se prijaviš na zavodu, zaprosiš za nadomestilo, teče ti delovna doba in pokojninsko zavarovanje in to je to. S septebrom pa v novo šoslko leto. Huje je, če te ne bo več potreboval, saj sedaj težko ve, ali bo zadosten vpis ali ne.
Tudi v delu izmen in šolstva se pojavljajo konkretne situacije: Če te bo v šolskem letu nova ustanova vzela nazaj, si med srečnicami in se čim manj obremenjuj s tem. Ko danes pogledam nazaj, pa se mi zdi, da je bilo to nepodaljšanje delovnega razmerja nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo. Z otrokom sem bila skoraj 2 leti, tega privilegija nima vsaka mama!
Tabela: ključni zakonski členi in pomen
| Člen | Vsebina |
|---|---|
| 115. člen ZDR | Prepoved odpovedi delavki v času nosečnosti, dojenja in staršem med izrabo starševskega dopusta. |
| 53. člen ZDR | Omejitev sklepanja pogodb za določen čas (neprekinjeno več kot 2 leti). |
| 54. člen ZDR | Če je pogodba za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje kot pogodba za nedoločen čas. |
| 162.-164. člen ZDR | Pravila o izrabi letnega dopusta, prenosu dopusta in prepovedi odpovedi pravice do dopusta. |
| 41., 48. člen ZSDP-1 | Pravice do nadomestil, prenehanje pravice ob delu med dopustom in obveznosti vračila neupravičeno prejetega nadomestila. |
Za individualne primere, predvsem tam, kjer gre za zahtevne pravne okoliščine (npr. več zaporednih pogodb za določen čas, prenehanje pravic med porodniškim dopustom, vprašanja glede nadomestil samostojnih podjetnic), je priporočljivo pridobiti strokovni pravni nasvet in se obrniti na pristojne inštitucije (CSD, Zavod za zaposlovanje, Inšpektorat za delo).