Zgodovina in arhitektura porodnišnice Jesenice

Porodnišnica v Splošni bolnišnici Jesenice, ki se nahaja na zahodnem robu mesta, predstavlja pomemben center za porodno oskrbo v Gorenjski regiji. Njena zgodovina sega daleč nazaj, v čas industrializacije in razvoja železarne na Jesenicah, kar je postopoma vodilo do ustanovitve in razvoja zdravstvene ustanove, ki danes skrbi za najlepše trenutke v življenju novih družin.

Zgodovina zdravstvene oskrbe na Jesenicah

Prva zasilna bolnišnica na Jesenicah je bila zgrajena vzporedno z graditvijo železarne in prvih stanovanjskih hiš v letih od 1880 do 1890. Ta zgodnja ustanova, ki je bila podobna stanovanjskim hišam tistega časa, je nudila osnovno oskrbo delavcem, ki so se soočali z nevarnimi delovnimi razmerami v tovarni. Delo v tovarni je bilo naporno in nevarno, združeno s številnimi nesrečami in obolenji. Premikači so bili v nevarnosti zlasti pozimi zaradi zdrsov na poledenelih tirih, v topilnici in valjarni je bilo veliko opeklin, v šamotarni so obolevali za silikozo, delavcem v kamnolomu je prah nažiral pljuča.

Vzajemnost in solidarnost sta družila delavce in prvi so se v bratovščini združili rudarji. Obolelim kolegom so dajali posojila in pomoč v primeru nezgod. Pozneje so to vsebino razširili na podpiranje invalidov, njihovih vdov in sirot. Staro jeseniško bolnišnico je začela graditi bratovska skladnica v letih 1895-1896. Veliko je bilo bolnikov z opeklinami, kožnimi boleznimi, revmatizmom, tuberkulozo. Bolnike, ki so imeli težave s slepičem ali kilo so vozili do leta 1939 z vlakom v Kandijo pri Novem mestu. Hrana v stari bolnišnici je bila dobra, za veliko obolelih boljša kot doma. Imeli so 5 obrokov, nekateri pa tudi dieto. Za razsvetljavo so uporabljali tlivko, ki je dajala vijolično svetlobo, sobe pa so ogrevali s pečmi.

Po končani prvi svetovni vojni je začelo naraščati število delavcev, zaradi potrebe je vodstvo bratovske skladnice bolnišnico leta 1923 povečalo na 50 bolniških postelj. Razširitev železarskih obratov na Jesenicah in Javorniku ter povečanje zavarovancev bratovske skladnice na 2000 in svojcev na 3000, so oblikovali stališče, da bolnišnica več ne ustreza zahtevam zdravstvene službe in da je potrebno zgraditi novo. Izoblikovala se je odločitev, da bo nova bolnišnica zgrajena na zahodnem delu Jesenic in da bo imela 120-130 postelj in bo služila samo članom bratovske skladnice in njihovim svojcem. Stroške so takrat ocenili na 7 milijonov dinarjev. Slovesno so položili temeljni kamen ter vzidali spominsko listino dne 27.

Po nemški zasedbi Gorenjske je bratovska skladnica prešla pod Blagajno socialnega zavarovanja za zasedeno ozemlje na Kranjskem in Koroškem, katera je odstopila nedograjeno bolnišnico državni upravi. Po končani vojni je postal gradbeni gospodar bolnišnice Republiški zavod za socialno zavarovanje. S ponovnim delom so pričeli v drugi polovici leta 1945, imeli so težave z instalacijskim materialom ter z nabavo notranje opreme. Novo bolnišnico so svečano odprli 11. Ob otvoritvi so bili mnenja, da je nova bolnišnica najmodernejša v srednji Evropi, zagotovo pa takrat najlepša v Sloveniji.

Po izpopolnitvi strokovnega kadra in po nabavi opreme in inštrumentarija je počasi napredovalo tudi delo. Kmalu je bilo 57 kirurških, 78 internističnih in 61 ginekološko-porodniških standardnih postelj premalo, uporabljale so se zasilne postelje z namestitvijo v dnevnih prostorih, ki so iz 160 standardnih postelj povečale kapaciteto na 240, ki so bile zasedene skoraj 100%. Improvizacija otroškega oddelka z 31 posteljami ni ustrezala zahtevam in je narekovala načrtovanje za dograditev. Oblikovale so se dejavnosti skupnega pomena: laboratorij, lekarna, fizioterapija, transfuziološka postaja.

Veliko drugega dela je bilo opravljenega v tem času. Gradbeno ne povsem dokončana bolnišnica, manjkajoča oprema, neustrezni materiali so zahtevali veliko delovnega in finančnega angažiranja: dopolnila se je medicinska oprema, zamenjala se je pološčena posoda s porcelanom, nabavil nerjaveč jedilni pribor, zamenjale so se stare odeje, kupile tople bolniške halje, pernate blazine.

Razvoj in modernizacija skozi 20. stoletje

V obdobju drugega desetletja delovanja bolnišnice ni bilo večjih družbenih investicij, kar je oteževalo prilagajanje novim nalogam in metodam dela. V teh letih se je za 25 % povečalo število sprejetih bolnikov. Delno je to omogočila v letu 1964 opravljena adaptacija otroškega oddelka v stanovanjski stavbi s pridobitvijo 46 otroških standardnih postelj, kjer so se tudi istočasno prilagodili prostori za potrebe lekarne, rehabilitacije, uprave in Srednje zdravstvene šole. Tako je imela ob koncu tega obdobja bolnišnica 288 postelj, za 100% se je tudi povečalo število zaposlenih.

Pridnost in iznajdljivost ter izredna finančna pomoč z dotacijami so kljub zdravstveni finančni politiki tistega časa omogočili določene izboljšave in nabave, ki so pripomogle pri delovanju bolnišnice. Zakonodaja je sprožila načrtovanje in izvedbo ambulantnega polikliničnega trakta, v katerega prostore so bili vdeti tudi laboratorij in lekarna ter moderna kuhinja. Ob posodobitvi radiološkega oddelka 1973 se je realizirala nabava novega glavnega rentgenskega aparata s TV verigo, v istem letu se je pridobil prevozni rentgenski aparat in v letu 1977 še operacijski C lok ter mamograf.

Strokovni razvoj je zahteval tudi ustrezno kvalificirano in številčno kadrovsko zasedbo. Naneslo je, da se je s to preobrazbo v naši bolnišnici pričelo obdobje prave menjave generacij, ki je na vseh segmentih zahtevalo ustrezne strokovno usposobljene kapacitete. Temu vzporedno se je prilagajala tudi vsebina dela, osvajale so se nove metode dela na vseh področjih bazičnih oddelkov. Končno je bil poliklinični objekt 8.3.1980 predan svojemu namenu.

Z vstavljeno prvo kolčno endoprotezo v letu 1984 so se postavili temelji ortopedske dejavnosti. Artroskopija v letu 1985 predstavlja prvo kirurško endoskopsko operacijo. Mikrokirurška tehnika je bila 1986 uspešna pri replantaciji goleni. Stroka je zahtevala tudi ureditev prostorov za intenzivno zdravljenje, zato se je 1985 adaptirala Centralna intenzivna terapija s 5 ležišči in za takratne potrebe in možnosti še z dokaj ustrezno opremo in aparaturami. Pričela se je postopna adaptacija bolnišničnih oddelkov na višji higiensko-bivalni in delovni standard.

Funkcionalno neustrezni pogoji kirurškega operacijskega bloka so že od začetka 80-ih let zahtevali novogradnjo, ki bi vključevala tudi centralno sterilizacijo in intenzivne terapije. Standardizirani oddelki, številčna in kvalitetna kadrovska zasedba, dobra interdisciplinarna vsebina in primerljiva uspešnost strokovnih aktivnosti sta v tem desetletju pripomogli k pridobitvi zaupanja prebivalstva in statusa prave regijske bolnišnice. Poglobljeno so se začeli uveljavljati temelji bolnikom prijazne bolnišnice, k čemur sta zagotovo veliko prispevala tudi otvoritev povečanega radiološkega oddelka leta 1992 in na novo nadgrajenega otroškega oddelka v letu 2000.

Organizacijske spremembe in informacijska doba

Razvoj informacijske tehnologije od leta 1990 je temeljito spremenil način medicinskega in finančno-knjigovodskega poslovanja in našo bolnišnico, kot pionirsko ustanovo na tem področju, uveljavljal kot učno ustanovo. Z osamosvojitvijo so se na področju zdravstvenega varstva sprejeli pomembni zakoni, ki so spremenili način organiziranja, izvajanja in financiranja zdravstvene dejavnosti. Program je sprva določila gravitacija in se je razdelil po posameznih dejavnostih, preseganje tega pa ni bilo finančno pokrito. Pravice, dolžnosti in način nagrajevanja zaposlenih se je uredil s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva iz leta 1991. V letu 1994 smo prešli na 40-urni delovnik, s tem povečali število dni dopusta, pogodbe pa so to kompenzirale z manjšim številom zaposlenih.

Število sprejetih bolnikov je bilo blizu 12.000, omejevale so ga pogodbe in prostorske kapacitete, počasi se je tudi zmanjševala povprečna ležalna doba.

Sodobna porodniška oskrba: varnost, kakovost in humanizacija poroda

Porodnišnica Jesenice je znana po velikem poudarku na varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe. Že sedmič zapored so uspešno prestali reakreditacijo, ki potrjuje najvišje standarde kakovosti in varnosti za paciente. Ponosni so na Unicefov certifikat "Novorojenčkom prijazna porodnišnica" in več zaposlenih svetovalcev za dojenje s certifikatom IBCLC.

Porodnice v času bivanja v porodnišnici prejmejo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) ter popoldansko malico. Trije meniji so uvedli tri vrste menija, kar so mamice sprejele zelo pozitivno. Na razpolago so tako tri različna kosila, primernega si bodoče mamice izberejo same. Poleg tega imajo na oddelku ves čas na razpolago čaj.

Nosečnica ob sprejemu v porodnišnico potrebuje osnovne potrebščine za osebno higieno. Vsakodnevno ji zagotovijo čiste brisače in spalne srajce ter paket, ki vključuje higienske vložke, mrežaste hlačke, pleničke za novorojenčka in krpice za umivanje. Oblačila zase in za novorojenčka potrebuje le za odhod domov.

Prisotnost partnerja je brezplačna, edini pogoj je, da je zdrav. Dovoljena je tudi prisotnost dule. Partner je pri porodu lahko prisoten, zaželeno je, da je v pomoč in oporo svoji partnerici. Skoraj vse porodnice s sabo pripeljejo spremljevalca, običajno je to partner, vedno pogosteje z njimi prihajajo doule. Na Jesenicah sta pri porodu namreč dovoljena dva spremljevalca.

Pragmatičen in human pristop do poroda

Porodnicam omogočajo različne položaje med porodom, pri izbiri jim svetujejo individualno. Na voljo imajo porodne stolčke, terapevtske žoge in stenski letvenik. Porodnicam s porodnim načrtom prisluhnejo in upoštevajo njihove želje, če je zagotovljen varen porod za mamo in novorojenčka. Za lajšanje bolečin nudijo naravne metode, kot so menjava položajev, gibanje in sproščujoča glasba, ter farmakološke metode, kot so intravenozna aplikacija analgetikov in brezplačna epiduralna analgezija. Slednja je na voljo 24 ur, vendar zahteva predhodni razgovor z anesteziologom, na katerega se je treba predhodno prijaviti.

V porodnišnici menijo, da bolečina ne sme biti rangirana glede na finančno stanje bodoče mamice. Vsaka mamica, ki si želi na tak način lajšati bolečine med porodom, jo tako lahko dobi. Zanimivo je, da se za epiduralno analgezijo odloči malo porodnic, lani je bilo takih le 16 %.

Pri porodu dajo posebno mesto stiku novorojenčka z mamo takoj po rojstvu. Novorojenčka takoj, ko se rodi, še preden prerežemo popkovino, damo na mamine prsi. Ta neposreden stik s kožo je zelo pomemben. Tudi ko prerežemo popkovino, otrok ostane v stiku z mamo še eno do dve uri. Šele potem opravimo rutinske postopke, kot sta tehtanje in umivanje. Če je otroku po carskem rezu takoj omogočen stik z mamo, ga položijo na mamine prsi; če to ni mogoče, ga dajo na očetov prsni koš.

Porodniški oddelek: prostori in oprema

Na ginekološko-porodniškem oddelku bivajo ginekološke bolnice, nosečnice in otročnice po porodu. Porodniškemu oddelku je namenjenih šest sob, od tega so štiri dvoposteljne, ena je troposteljna in ena štiriposteljna. Novorojenčkom je omogočeno 24-urno sobivanje z mamicami (24-urni rooming-in), kar je ključno za nadaljevanje stika med mamico in otrokom ter omogoča dojenje po želji. Običajno na oddelku po porodu bivate 2-3 dni, v primeru carskega reza pa 4 dni. V primeru zapletov pri otročnici ali novorojencu se ležalna doba lahko podaljša. V tem času vam zdravstveno osebje nudi strokovno pomoč pri negi novorojenca, dojenju in možnih poporodnih zapletih ter nasvete za higieno.

Porodniški oddelek ima pet sob, štiri dvoposteljne in eno štiriposteljno. Mamica biva v sobi skupaj z novorojenčkom. Na željo mamice pa dojenčka za nekaj ur popazijo tudi sestre na oddelku. Obiski so vsak dan od 15. do 18. ure. Priporočajo, da sta pri mamici in novorojenčku hkrati največ dva obiskovalca.

Porodnišnica ima tudi nadstandardno sobo za 70 evrov na dan in apartma za 110 evrov na dan (vključno z obroki za partnerja), kjer je lahko porodnica sama z novorojenčkom ali z njima sobiva partner. Apartma vključuje kopalnico in manjšo kuhinjo. Namestitev v nadstandardni sobi ali apartmaju je mogoče želje izraziti ob sprejemu v porodnišnico, saj rezervacije niso možne vnaprej.

Porodne in opremljenostni prostori

Porodni sobi omogočata materam različne položaje: leže na hrbtu, na boku, čepe, kleče ali sede. V porodnišnici imajo eno porodno sobo, ki je pregrajena tako, da lahko v njej istočasno rojevajo tri bodoče mamice. Dve porodni postelji sta novejši, ena pa starejša in čaka na prenovo. Porodna soba se deli še na ogrevalni prostor za novorojenčke, manjšo operacijsko sobo in prostor za snemanje kardiotokografije. Pohvalijo se lahko z najnovejšo porodno posteljo, ki izpolnjuje vse vidike za optimalne in kakovostne okoliščine rojevanja.

Za boljše počutje med porodom si lahko bodoče mamice izberejo tudi mirno glasbo, aromaterapijo z žuborenjem vode ali terapevtsko žogo. Takoj po porodu pa vas bodo presenetili z brezplačno fotografijo vašega dojenčka.

Strokovni pristop, babištvo in ambulantne storitve

Petega maja babice praznujejo mednarodni dan babic. Od kar obstaja človeški rod, obstajajo tudi babice. In če je njihovo znanje nekoč temeljilo le na praktičnih izkušnjah, je danes povsem drugače. Formalno šolanje babic se je na ozemlju današnje Slovenije začelo že v času avstro-ogrske monarhije. Leta 1753, v času vladavine Marije Terezije, je bila v Ljubljani ustanovljena prva babiška šola, ki je nepretrgoma delovala 228 let. Danes se babice izobražujejo na visokošolskem študijskem programu.

Babice v porodnišnici Jesenice so zelo avtonomne, tako v porodni sobi kot tudi na oddelku. Babice tudi delajo vizite pri zdravih otročnicah, tudi odpustijo jih. Delajo vse, kar je po definiciji delo babic. Babice počasi spet dobivajo veljavo, kot so jo imele v preteklosti. Tudi porode, normalne in pri nosečnicah, ki so zdrave, vodimo me, seveda z vedenjem zdravnika. Zdravnika pokličemo, če ženska potrebuje umetne popadke ali protibolečinska zdravila in pa seveda v primeru, ko kaj ne gre v redu.

So tudi med prvimi, ki so začeli uvajati babiško ambulanto. Idejo je dala predstojnica Eva Macun. Babicam je tako dala večjo veljavo. Prve spremembe Macunova je začela uvajati že pred 14 leti, ko je kot mlada zdravnica prestopila prag jeseniške porodnišnice. Začela je z majhnimi koraki. Najprej so odpravili klistiranje, potem so se bolj začeli posvečati dobremu počutju porodnic. »Porodnicam smo do poroda dovolili, da počno tisto, kar jim najbolj prija. Lahko se sprehajajo po hodnikih, klepetajo s svojimi bližnjimi, jedo, pijejo, hodijo na stranišče, se tuširajo.«

Babice so avtonomne in imajo razširjene naloge: delajo vizite pri zdravih otročnicah, opravljajo preventivne preglede in s tem razbremenijo ginekologe, saj prav babice večji del poroda preživijo ob porodnici. Monika vodi babiško ambulanto. Čeprav možnost, da babice opravijo pet pregledov zdravih nosečnic, po zakonu obstaja že več kot 15 let, ta praksa ni zaživela skoraj v nobeni porodnišnici. Je pa to za nosečnice zelo pomembno, saj smo prav babice tiste, ki smo večji del poroda ob porodnici. Monika pove, da so nosečnice nad njeno ambulanto navdušene, poleg tega, da se jim res maksimalno posveti, jih tudi dobro pripravi na porod.

Babice spremljajo krvni pritisk in telesno težo nosečnice, v zdravstveni karton vpišejo anamnezo, če ima naročene kakšne preiskave, jo pošljejo v laboratorij. Zdravstveni karton nosečnice je avtorski projekt babice Monike in je sestavljen tako, da opredeljuje preglede, ki jih opravi babica sama, in tiste, ki jih nosečnica opravi pri ginekologu. Karton nas vodi skozi posamezne točke pregleda in zagotavlja, da ničesar ne pozabimo ali spregledamo. Za vsak teden posebej je natančno napisano, kaj moramo pregledati in na kaj moramo biti pozorni.

Neonatalna in poporodna oskrba

Pediater pregleda novorojenčka v prvih 24 urah po porodu, opravijo se presejalni testi sluha, meritev SpO2 za izključitev srčnih napak ter odvzem krvi za presejalne teste za odkrivanje redkih presnovnih bolezni. Starši lahko podpišejo zavrnitev preiskav ali intervencij, lahko pa so tudi prisotni ob pregledu. Zaposleni nudijo 24-urno pomoč in podporo pri dojenju ter so na voljo za svetovanje tudi po odpustu. Starši imajo ves čas omogočen stik z novorojenčkom tudi, če je nameščen v inkubatorju, nudijo jim psihološko podporo in mamici pomagajo pri dojenju.

V primeru nujnega transporta novorojenca v terciarni center ni težav, saj bolnišnica razpolaga tudi s heliportom za prevoz s helikopterjem. Tako so zagotovljeni varni in hitri transferji, kadar je to potrebno.

Statistika, zadovoljstvo in trendi

V letu 2007 se je v porodnišnici rodilo 630, leto kasneje pa 621 dojenčkov. Rojstva v porodnišnici Jesenice spet naraščajo, kar jih zelo veseli in potrjuje, da njihov trud ni zaman. Kljub svoji velikosti je porodnišnica Jesenice izjemno priljubljena med mamicami, kar potrjujejo visoke ocene zadovoljstva v anketah. Prizadevajo si za čim lepše bivanje in udobje, so dostopni ter prisluhnejo željam porodnic.

Arhitekturni razvoj in prostorska raba v mestu

Stavba porodnišnice in širši bolnišnični kompleks so se razvijali v tesni povezavi z urbanim razvojem Jesenic. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je železarsko mesto Jesenice gospodarsko razvijalo in občinski možje so se odločili, da poskrbijo tudi za vse tiste, ki v starosti niso imeli lastnih sredstev za življenje in niso imeli nikogar, ki bi zanje lahko skrbel.

Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo so med študijskim procesom v letu 2024-25 raziskovali odnose mesta Jesenice do narave, zapuščeno industrijsko dediščino in odkrivali pozabljeno identiteto kraja ter razmišljali o ponovni rabi prostora, stavb in materialov. Razstava razkriva vizije študentov, ki so več kot le posamezni arhitekturni predlogi. Ugotovili so, da gre za dolgo, linearno mesto, ujeto med Mežaklo in Karavanke, ki ga je naredila reka Sava, in to predstavili v maketi. Nastala je ideja, da je Savo treba vrniti mestu.

Predvsem mlajši študenti so se ukvarjali z območjem Stare Save, ki se v zadnjih letih že razvija, sami pa so tam predvideli še hostel, prostor za rokodelske delavnice, pot s kulinaričnimi doživetji in džamijo v industrijski hali. V Centru 2 so si zamislili tržnico in prenovo fasad tamkajšnjih stolpnic. Preverjali so tudi možnost, ali bi novo knjižnico umestili na to območje. Na območju Integrala bi lahko zaživel študentski kampus za študente medicinske fakultete, ki bi povezal območje Centra 2 in Plavža.

Arhitekturni pomen porodnišnice

Arhitekturno gledano porodnišnica odraža prehode v družbi in medicini: od skromnih začetkov z zasilnimi in stanovanjskimi prostori do kompleksa z namenskim poliklinikom, radiologijo, otroškim oddelkom in specializiranimi enotami. Prilagoditve prostorov, nadgradnje opreme in nove funkcionalnosti skozi desetletja pričajo o dinamičnem razvoju, ki je sledil potrebam prebivalstva in strokovnim standardom.

Zgodba ljudi: babice, porodnice in osebje

Kako konkretno je videti delo babic v praksi, sta predstavili diplomirani babici Katja Zupan in Monika Legat iz porodnišnice Jesenice. Babice so v jeseniški porodnišnici zelo avtonomne, ves čas pazijo, da vse poteka tako, kot mora. V 15 letih, odkar delajo kot babice, se je v porodnišnici precej spremenilo. Porod zdaj poteka po meri porodnic, ne tako kot je bilo včasih, ko je bil porod bolj po meri zdravnika in babic. Današnji porodi so veliko manj medikalizirani, lego na hrbtu smo skoraj čisto ukinili, tudi umetnih popadkov je veliko manj.

Babice paciente spremljajo z nežnostjo in strokovnostjo: pri pregledu spremljajo srčni utrip otroka, merijo parametre, nudijo nasvete in podporo. V porodni sobi babice pogosto spodbujajo porodnice k menjavi položajev, k gibanju in sproščenosti. Eden od primerov iz prakse opisuje porod, kjer je bila mama pri porodu naravna, plodovni mehur pa ni pomenil, da je bil porod umeten, kar ilustrira spoštljiv pristop do fiziologije poroda. Babice pravijo: 'Poglej me v oči in poslušaj moj glas', kar poudarja pomen neposredne človeške podpore med porodom.

Ta človeški, manj medikaliziran pristop se kaže tudi v odpravi nepotrebnih rutin (klistiranje, brijanje), v poudarku na stiku kože ob rojstvu in takojšnjemu začetku dojenja. Stik s kožo staršev je pomemben tudi zato, ker se začne proces kolonizacije bakterij, ki je ključen za oblikovanje imunskega sistema otroka.

Prilagoditev storitev in dostopnost

Dostopnost porodnišnice je dobra; dostopna je tako z osebnim avtomobilom kot z javnim prevozom, kar zagotavlja enostaven dostop za vse bodoče mamice. V porodnišnici je uveden sistem informativnih sestankov in tečajev: vsak prvi ponedeljek imajo nosečnice informativni sestanek s porodničarjem in pediatrom, vsak prvi torek razgovor z anesteziologom o epiduralni analgeziji, vsak prvi četrtek tečaj o dojenju in ogled porodne sobe. Ob ponedeljkih in petkih na oddelku svetujejo o prehrani za otročnice, ves teden pa jih učijo v fizioterapiji o telesnih dejavnostih po porodu.

Porodnišnica nudi tudi nadstandardne namestitve in apartmaje ter 24-urno podporo pri dojenju, pediatrične presejalne preiskave in možnost hitrega transporta v terciarne centre preko heliporta, kar dodatno krepi zaupanje v varno oskrbo.

Porodnišnica Jesenice tako združuje bogato zgodovino, ki izvira iz industrijske preteklosti mesta, z modernim, humanim in strokovnim pristopom k porodu in novorojenčkom. Njena arhitektura in postopne prenove odražajo razvoj medicinskih potreb in spremembe v pristopu k zdravstvu, medtem ko osebje in babiške prakse poudarjajo spoštljiv in naraven način rojstva v varnem bolnišničnem okolju.

tags: #porodnisnica #jesenice #stavba #a