Potrdilo o dojenju in pravica do skrajšanega delovnega časa

Mama, zaposlena s polnim delovnim časom, ki doji otroka do 18. meseca starosti, ima na podlagi potrdila specialista pediatra v skladu z določbami 188. člena Zakona o delovnih razmerjih pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 49. členu deli doječe mame na dve skupinie - na mame z otrokom do 9. meseca starosti in na mame z otrokom od 9. do 18. meseca starosti. Razlika je samo v tem, da dobi mati, katere otrok še ni dopolnil 9 mesecev, za čas odmora nadomestilo v višini sorazmernega dela minimalne plače, druga pa za čas koriščenja odmora dobi le plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače brez nadomestila.

Obe pa morata izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev: mati mora biti zaposlena za poln delovni čas v času odmora za dojenje, pridobiti mora pediatrovo potrdilo, da doji, sam odmor za dojenje med delovnim časom pa lahko traja najmanj eno uro dnevno. Mama prinese potrdilo, da doji otroka in ima pravico med delovnim časom izkoristit eno uro.

Kako poteka uveljavljanje pravice in dokumentacija

Tako sem na Centru za socialno delo pridobila informacijo, da moram za izdajo odločbe prinesti izpolnjen obrazec S-4/1 in potrdilo pediatra. CSD je na podlagi izpolnjenega obrazca in priloge izdal odločbo, na podlagi katere mi je bila priznana pravica do dojenja v obdobju do otrokovega 18 meseca. Postopek se mi ni zdel zapleten, kajti izpolnjevala sem vse pogoje, ki jih določa 2. odstaveka 49. člena omenjenega zakona.

Potrdilo sem seveda brez fizičnega dokazovanja dojenja tisti dan dobila, iz ambulante pa odšla z zelo mešanimi občutki. Najprej sem na čudno reakcijo naletela pri pediatrinji, ki je povedala, da za kaj takega prvič sliši. Nato pa sem morala poslušati predavanje, da do-jenje pomeni do-jenček, da večina mamic preneha z dojenjem, še preden se vrne nazaj v službo ipd.

Pravo in praktična izvajanja obračuna delovnega časa

V skladu z določbami 137. člena ZDR delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela. Slednje izhaja iz devetega odstavka 137. člena ZDR, ki določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Delodajalec zato lahko v primeru koriščenja odmora za dojenje vloži refundacijski zahtevek le za ure, kolikor znaša delovna obveznost zavarovanke, brez vštevanja ure, za katero ima le-ta pravico do odmora za dojenje. V primeru 8-urnega delovnika bo delodajalec upravičen do refundacije nadomestila v breme OZZ le za 7 ur, za preostalo eno uro pa bo delavki izplačano nadomestilo iz naslova odmora za dojenje (ki ne bremeni sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja).

Če je mama v času, ko koristi pravico do odmora za dojenje, začasno zadržana od dela iz razlogov, pri katerih se nadomestilo plače izplačuje v breme OZZ (npr. zaradi bolezni, poškodbe, nege…), ima pravico do tega nadomestila v okviru svoje (preostale) delovne obveznosti. Delodajalcu tudi to ni bil dovolj enoznačen odgovor na odprto dilemo glede končnega obračuna in želeli so počakati še na pisno mnenje oziroma navodilo ministrstva, naslovljeno nanje.

Ministrstvo je na moje ime nato poslalo pravno mnenje, kjer pa je v bistvu šlo le za kopiranje 49. člena zakona in zopet sem bila na začetku. Edina razlika je bil zapis: Zgoraj citirani zakon določa trajanje vseh pravice v koledarskih dnevih, čeprav se izplačujejo za delovne dneve. V skladu s tem vam je bila izdana tudi odločba.

Inšpektorat za delo mi je dal jasen odgovor in pisno pravno mnenje: Na podlagi vaše izjave, je vaša delovna obveznost 8 ur na dan, od tega koristite pravico do odmora za dojenje eno uro na dan. V času, ko ste odsotni zaradi drugih opravičenih odsotnosti (izraba dopusta, bolniški stalež), odmora za dojenje ne koristite in se vam zato obdobje nadomestila za odmor za dojenje ne obračuna, obračuna pa se vam nadomestilo plače za polni delovni čas, skladno z določbami 137. člena ZDR-1A.

Skrajšan delovni čas kot alternativa

Ko se mlada mamica vrne na delovno mesto, ima možnost skrajšanega delovnega časa, 4 ure, 6 ur, ali pa skrajšanega za eno uro, kar je najpogostejša praksa. Mamice lahko koristijo pravico do prste ure za dojenje. Ko se ženska vrne na delovno mesto, lahko koristi krajšan delovni čas, naprimer 4 ure, 6 ur, samo eno uro.

Možno je tudi samo za 4 ure, zaradi varstva, vendar je to vedno vezano na finance. Plačano je zavarovanje za osem ur, vendar dohodki pa so seveda nižji. To pa se potem Poznan na njeni naslednji porodniški, saj ne gre 55 % od njene plače ampak od minimalne plače.

V praksi pravica do odmora za dojenje nikoli ni zaživela. Trdi se celo, da je neživljenjska, mamice pa se rajši odločijo za skrajšan delovni čas. Žalostna sem, ker sem pri vseh institucijah naletela na podporo glede uveljavljanja pravice do odmora za dojenje, ki sem jo želela koristiti le in izključno v dobrobit svojega otroka, so se pa zadeve ustavile pri načinu izvajanja.

Osebna izkušnja in izzivi pri uveljavljanju pravic

Nikoli nisem zares verjela, kako lahko spremeniš svoje prioritete, ko postaneš mama. Sedaj večino mojih misli in dejanj zaseda moja mala sončica. Ko se mi je iztekala porodniška, sem zato tudi vedno bolj razmišljala, kako bo moja mala ”zizoholičarka” sprejela mojo celodnevno odsotnost.

Spomnila sem se, da sem nekje v preteklosti že slišala o možnosti odmora za dojenje, vendar se takrat s tem nisem ukvarjala. Potem pa se je bliskovito bližal prvi dan najinega razhoda, pri srčku me je že pošteno stiskalo in nekaj je bilo potrebno storiti. Tako sem začela iskati informacijo in postopke.

Začela sem se spraševati, kako bo urejen mesečni obračun ur v primeru mojih upravičenih odsotnosti, se pravi med prazniki, med izrabo letnega dopusta, morebitnimi bolniškimi odsotnostmi in nego, izobraževanji in podobno. Tukaj pa se je prava težava šele začela, kajti moj delodajalec ni ločil med pravico do odmora za dojenje in pravico do skrajšanega delovnega časa iz naslova starševstva, ki se razlikujeta že po sami vsebini.

Začela sem se prizadevati, da bi kadrovski službi v podjetju dokazala, da mi po zakonu morajo plačat polnih 8 ur, kadar odmora ne bi koristila (t.j. v času upravičenih odsotnosti - dopust, nega, bolniška). To je zelo pomembno! Ker je logično, da se odmor takrat ne koristi in to vendar je odmor in ne skrajšan delovni čas.

Pridobila sem pisna pravna mnenja, ki je vsako nadgradilo prejšnjega. Vse to je dokazovalo, da grem v pravo smer in ne smem odnehat. Pogovarjala sem se z več pravniki, ki so videli isti zaključek in izvedbo. Končno sem se opogumila in se najavila pri Inšpektoratu za delo. Prosila sem, da bi rada zadevo anonimno razčistila. In končno sem naletela na jasen odgovor.

Sama sem bila prepričana, da je moja interpretacija pravice do odmora za dojenje pravilna, zato nikakor nisem želela odnehat ob prvi zavrnitvi. To me je le še bolj pognalo v raziskovanje in spraševanje. Začelo me je gristi vprašanje, ali je pravica navkljub vsemu napisana samo zato, da je. Vsaka zavrnitev lahko pomeni poraz, ampak od vsakega posameznika je odvisno, ali bo vztrajal ali pa se takoj predal.

Žal se moja pravica izteka, zato je jasno, da moje večmesečno vrtanje, iskanje rešitve in jasnih odgovorov, za mojo punčko in zame ne bo prineslo njenega koriščenja. Zato celotno sliko podarjam vsem doječim mamicam. Vsem, ki želijo svoje otroke čim nežneje pospremiti v svet brez varnih maminih rok. Srčno upam, da se bo čim več mamic odločilo za koriščenje pravice do odmora za dojenje.

Mednarodne norme in priporočila

V skladu z mednarodnimi normami, ki zavezujejo Slovenijo, npr. Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 103 o varstvu materinstva ima delavka, ki doji otroka, pravico do enega ali več dnevnih odmorov ali skrajšanja dnevnega delovnega časa zaradi dojenja otroka. Pravica naj ne bi bila sama sebi namen ali pač? Je potemtakem člen zapisan samo zato, da zadovolji Konvencijo Mednarodne organizacije za delo št. 183 o varstvu materinstva? Ali pa je zapisan zato, ker to ureja Evropska socialna listina v 3. točki 8.

Praktični nasveti za mamice

Na centrih priporočajo, da se naročite za uro in datum sestanka, kjer vam bodo lahko strokovnjaki v živo pomagali pri vsaki zagati pred katero se znajdete. Uradne ure so v ponedeljek (8.00-12.00, 13.00-15.00), sredo (8.00-12.00, 13.00-17.00) in petek (8.00-12.00). Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov.

Pogoste težave in kako jih rešiti

V praksi pravica do odmora za dojenje nikoli ni zaživela. Trdi se celo, da je neživljenjska, mamice pa se rajši odločijo za skrajšan delovni čas. Pristojne institucije in delodajalec bi morali znati to zadevo izpeljati. Imela sem občutek, da so povečini povsod želeli, da odneham in se raje odločim za skrajšan delovni čas 7 ur. Kar mi je bilo večkrat svetovano. Da bo najmanj komplicirano, so rekli.

V primeru težav vztrajajte pri pridobitvi pisnih mnenj in se obrnite na Inšpektorat za delo, kjer sem tudi sama dobila jasen odgovor in pisno potrjeno razlago glede obračuna nadomestil v času upravičenih odsotnosti. Če kakšen dan odmora ne bi koristila, pa bi delala, se nadomestilo ne obračuna. Če pa boste zadržani od dela zaradi drugega vzroka, na primer vaša bolniška ali nega otroka, je pa logično, da na ta dan odmora za dojenje ne boste koristili in vam pripada nadomestilo plače na drugi podlagi, v tem primeru po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih za zaposlitve za polni delovni čas.

Primer praktičnega obračuna

Delodajalec zato lahko v primeru koriščenja odmora za dojenje vloži refundacijski zahtevek le za ure, kolikor znaša delovna obveznost zavarovanke, brez vštevanja ure, za katero ima le-ta pravico do odmora za dojenje.

Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami.

tags: #potrdilo #o #dojenju #in #skrajsani #delovni