Nosečnost je fiziološko stanje in sama po sebi ni bolezen, vendar prinaša posebnosti v ureditvi bolniškega staleža in zdravstvenih pregledov. V Sloveniji so določena jasna pravila o tem, kdo ugotavlja začasno nezmožnost za delo, kako in kdaj je obvezen osebni pregled ter katere preiskave in preventivni pregledi pripadajo nosečnici.
Kdo ugotavlja začasno nezmožnost za delo
Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je do 30 koledarskih dni pooblaščen osebni zdravnik, razen osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika. Vendar v primeru, da gre za razloge začasne zadržanosti od dela s strokovnega področja ginekologije oziroma zobozdravstva, osebni ginekolog oziroma zobozdravnik izda mnenje, ki služi za oceno začasne zadržanosti od dela s strani splošnega osebnega zdravnika. To mnenje mora vsebovati kratko anamnezo zavarovane osebe, njen klinični status, uvedeno in načrtovano zdravljenje, predvideno trajanje zdravljenja, diagnozo, priporočila za aktivnosti v času zdravljenja in datum naslednjega kontrolnega pregleda.
Splošni osebni zdravnik zavarovanca je pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, in sicer za vse razloge, razen zaradi nege ožjega družinskega člana. Pravico do nege ugotavlja (do vključno 10. oz. 20. koledarskega dne): v primeru nege otroka: otrokov osebni zdravnik; v primeru nege zakonca ali zunajzakonskega partnerja: splošni osebni zdravnik zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Pravico do spremstva ugotavlja (do vključno 30. koledarskega dne): v primeru spremstva otroka: osebni zdravnik otroka ali splošni osebni zdravnik zavarovanca, ki spremlja otroka; v primeru spremstva zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ali druge osebe (ki spremstvo potrebuje): splošni osebni zdravnik spremljevalca.
Začasno zadržanost od dela po obdobju, za katerega so pristojni osebni zdravniki, ugotavljajo na prvi stopnji imenovani zdravniki ZZZS. Pregled pristojnosti za odločanje po razlogih zadržanosti je razviden iz zbirne preglednice razlogov zadržanosti in postopkov, ki je objavljena na spletni strani: Pogoji, ki jih je treba izpolnjevati.
Elektronsko navodilo o ravnanju med zadržanostjo (eNR) in dostop do podatkov
Ob odprtju začasne zadržanosti od dela mora osebni zdravnik določiti tudi navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela in od 1. julija 2026 izdati elektronsko navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Do eNR, ki vsebuje poleg navodila o ravnanju in morebitnih dovoljenih aktivnosti še informativni podatek o razlogu zadržanosti in o prvem dnevu zadržanosti za razlog, dostopa: - zavarovanec prek portala ali mobilne aplikacije zVEM, - delodajalec prek portala SPOT.
Spoštovanje rokov za sporočanje zadržanosti od dela
Začasna zadržanost od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi razlog začasne zadržanosti od dela. Zavarovanec razlog začasne zadržanosti od dela sporoči osebnemu zdravniku še isti dan, ko je nastopil razlog začasne zadržanosti od dela oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Obveznost takojšnjega sporočanja zadržanosti od dela velja za vse razloge zadržanosti (za bolezen, poškodbo, transplantacijo, izolacijo, nego in spremstvo). Razlog zadržanosti zavarovanec sporoči tako, da se osebno zglasi v ambulanti osebnega zdravnika ali pa razlog sporoči na drug način (pokliče osebnega zdravnika po telefonu, pošlje sporočilo prek portala za paciente ali druge elektronske komunikacijske poti).
Pri sporočanju razloga začasne zadržanosti od dela so možne naslednje situacije: zavarovanec razlog sporoči pravočasno - osebni zdravnik ugotavlja začasno zadržanost od dela za največ 1 delovni dan ambulante za nazaj ter za naprej; zavarovanec razlog sporoči pravočasno v primeru bolnišničnega ali stacionarnega zdraviliškega zdravljenja - rok za sporočanje je daljši; zavarovanec razloga ne sporoči pravočasno - osebni zdravnik ugotavlja začasno zadržanost le za naprej, izjemoma pa lahko imenovani zdravnik ugotavlja začasno zadržanost za nazaj, če obstaja utemeljen razlog.
Osebni pregled - obveznosti in izjeme
Splošni osebni zdravnik lahko izvede pregled zavarovanca, če po svoji strokovni presoji oceni, da je ta potreben, vendar je osebni pregled obvezen v naslednjih primerih: najpozneje četrti dan od nastopa začasne nezmožnosti za delo, če ta še traja; neposredno pred prvo podajo predloga imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji začasni nezmožnosti za delo, razen v določenih primerih; v primeru pogostih kratkih začasnih zadržanosti od dela (več kot dvakrat v zadnjih treh mesecih).
Izjema od obveznosti izvedbe osebnega pregleda je v primeru obstoja objektivno opravičljivih razlogov, ko se pregled zavarovanca ne more opraviti, zaradi česar splošni osebni zdravnik ugotovi začasno nezmožnost za delo samo na podlagi zdravstvene dokumentacije. Kot objektivno opravičljiv razlog se šteje: bolnišnično zdravljenje, drugo zdravstveno stanje, ki po oceni splošnega osebnega zdravnika predstavlja utemeljen razlog (npr. stanje po večjem operativnem posegu, imobilizacija uda, zdravljenje z radioterapijo ali kemoterapijo), nevarnost za okužbo z nalezljivo boleznijo. Osebni pregled se lahko v primeru zavarovanca, ki je zbolel v tujini, izvede tudi pri zdravniku v tujini, če osebni zdravnik oceni, da je to utemeljeno.
Če osebni pregled ni bil opravljen zaradi neutemeljenih razlogov na strani zavarovanca, splošni osebni zdravnik utemeljenost začasne nezmožnosti presoja na podlagi razpoložljive zdravstvene dokumentacije. Če iz dokumentacije ne izhaja potreba po začasni nezmožnosti ali te dokumentacije ni, splošni osebni zdravnik začasno nezmožnost zaključi najkasneje z dnem, ko je bil osebni pregled pri njem predviden. Če splošni osebni zdravnik podaljša začasno nezmožnost brez pregleda, mora o tem obvestiti območno enoto zavoda zaradi morebitnega zadržanja izplačevanja nadomestila.
Delovanje imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije ZZZS
Imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe nad 30 koledarskih dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo. Zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 koledarskih dni pa prav tako obravnava imenovani zdravnik.
Imenovani zdravnik ZZZS odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. Pregled pri imenovanemu zdravniku mora biti opravljen v primeru, če to zahteva zavarovanec. Če se zavarovana oseba ne odzove pisnemu vabilu na pregled, ta odloči na podlagi razpoložljive zdravstvene in druge dokumentacije. V primeru, ko imenovani zdravnik zavarovancu odobri začasno zadržanost od dela, hkrati poda tudi navodilo o ravnanju v času odobrene zadržanosti od dela.
O svoji odločitvi imenovani zdravnik ZZZS izda odločbo najpozneje v 8 koledarskih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Če se zavarovana oseba ali delodajalec ne strinjata z odločbo, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo pri imenovanemu zdravniku, ki je odločbo izdal; pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS. Po prejemu pritožbe zdravstvena komisija opravi obravnavo in o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v 8 koledarskih dneh po prejemu popolne pritožbe. Če se zoper odločbo zdravstvene komisije ne strinjata, lahko v roku 30 koledarskih dni vložita tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Kdaj lahko začasna zadržanost od dela velja za nazaj
Imenovani zdravnik lahko na predlog osebnega zdravnika ugotavlja začasno zadržanost od dela za nazaj le izjemoma, če gre za primer, ko zavarovanec zaradi utemeljenega razloga osebnemu zdravniku ni mogel pravočasno sporočiti nastopa razloga. Utemeljen razlog je npr. zdravstveno stanje zavarovanca, kar se izkaže z zdravniškim izvidom, ali dejstvo, da ambulanta osebnega zdravnika ni delala, ko bi morala delati. Imenovani zdravnik najprej ugotavlja obstoj utemeljenega razloga, šele nato odloča o utemeljenosti začasne zadržanosti od dela za nazaj glede na zdravstveno stanje.
Kdaj je osebni pregled obvezen in posledice neudeležbe
Osebni pregled v ambulanti je obvezen vedno, ko tako presodi vaš zdravnik; najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti (če odsotnost traja več kot 4 dni); po 20 dneh oz. pred vsakim predlogom za podaljšanje bolniške na ZZZS; ob pogostih kratkotrajnih bolniških (če ste bili v zadnjih treh mesecih odsotni že dvakrat, je ob tretji odsotnosti pregled obvezen). Če se ne udeležite pregleda in za to nimate opravičljivega razloga, mora zdravnik obvestiti ZZZS, ki lahko zadrži nadomestilo plače.
Specifika bolniškega staleža za spremstvo
Spremstvo zavarovane osebe k zdravniku ne pomeni avtomatične pravice do celodnevnega (8-urnega) bolniškega staleža. Če obvestila ne podate pravočasno, zdravnik praviloma ne more več odpreti bolniškega staleža za nazaj, temveč le od dneva prijave naprej.
Zdravniški pregledi in preiskave v nosečnosti
V Sloveniji je za zdravo nosečnico predvidenih deset preventivnih sistematičnih pregledov in trije ultrazvočni pregledi, ki jih praviloma opravi izbrani osebni ginekolog. V času nosečnosti se opravijo tudi različni testi ter preiskave krvi, opravi se tudi pregled zaradi presejanja na kromosomopatije pri plodu.
Pregled do 12. tedna nosečnosti, vključno s prvim preventivnim ultrazvočnim pregledom, opravi izbrani ginekolog, prav tako pa tudi ponovne sistematične preglede okoli 24., 28., 35. in 40. tedna nosečnosti. Ostalih pet sistematičnih pregledov je v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu.
Ob prvem pregledu vas bodo povprašali o vašem zdravju in zdravju vaše družine ter na podlagi tega ocenili dejavnike tveganja. Ginekolog bo opravil ginekološki pregled in odvzel bris materničnega vratu po potrebi. Napotili vas bodo tudi na odvzem krvi za preiskave in vas povprašali o jemanju folne kisline in vitamina D. Krvno sliko - hemogram preverijo ob prvem pregledu ter ponovno v 24. in 32. tednu nosečnosti. Vsaki nosečnici se naredi tudi indirektni Coombsov test (ICT).
Če ste RhD negativni, se določi plodov genotip RhD v 25. do 28. tednu nosečnosti. Če je plod RhD pozitiven, se opravi preiskava ICT in, če protitelesa anti-D niso prisotna ali so posledica preventivne aplikacije imunoglobulina anti-D, se nosečnici injicira preventivni odmerek imunoglobulina anti-D do 30. tedna.
Presejanje na okužbo s toksoplazmozo se izvaja predvsem za zaščito otroka. Vsaki nosečnici se izvede tudi kontrola krvi na sifilis in hepatitis B. Ginekolog preverja tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni; obremenilni test z glukozo (OGTT) se opravi med 24. in 28. tednom, če je indicirano.
Zunanja porodniška preiskava (vključno s CTG) se opravi od 35. tedna nosečnosti dalje za spremljanje plodovega srčnega utripa in mišičnega tonusa maternice. Tipala pritrdijo na trebuh nosečnice z elastičnima trakovoma.
Ultrazvočni pregledi in presejalne preiskave
Prvi ultrazvočni pregled se običajno opravi do 12. tedna. Drugi ultrazvočni pregled se opravi med 11. in 14. tednom (merjenje nuhalne svetline kot presejalni test), tretji morfološki pregled med 19. in 23. tednom, četrti ultrazvočni pregled med 35. in 37. tednom. Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline je presejalna preiskava za ugotavljanje Downovega sindroma ter drugih trisomij; zmožnost preiskave je 75-80 %, z dodatnim dvojnim hormonskim testom pa več kot 90%.
Diagnozo kromosomopatij postavimo z invazivno diagnostično preiskavo - amniocentezo ali biopsijo horionskih resic. Biopsijo horionskih resic je mogoče izvesti med 11. in 14. tednom, amniocentezo pa od 15. tedna naprej, s katero se izvede kariotipizacija ploda.
Pravice nosečnice do odsotnosti z dela zaradi pregledov
Delavka ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa. V praksi to pomeni, da nosečnica v Republiki Sloveniji pogosto uveljavlja bolniško odsotnost za dan rednega pregleda pri ginekologu. Osebni zdravnik lahko izdela bolniško odsotnost tudi za krajšji čas (v praksi tudi za nekaj ur ali za cel dan), če je to upravičeno glede na naravo pregleda ali posega in organizacijo izvajalca zdravstvenih storitev.
V primeru, da delodajalec ne omogoči prisotnosti na pregledu v delovnem času ali ne zagotovi nadomeščanja, je delodajalec v prekršku. Pravica do prostega časa za preventivne preglede je pravno urejena in delodajalec jo mora spoštovati.
Praktične situacije in vprašanja iz prakse
- Pregled pri zdravniku je obvezen najpozneje 4. dan bolniške odsotnosti, če odsotnost traja dlje kot štiri dni; v primeru, da je odsotnost končana na četrti dan, pregled ni potreben.
- Ob pogostih kratkih bolniških (več kot dvakrat v treh mesecih) je ob tretji odsotnosti osebni pregled obvezen.
- Izjeme od osebnega pregleda obstajajo pri nalezljivih boleznih, večjih operativnih posegih ali zdravljenju s kemoterapijo, kjer pregled pri osebnem zdravniku ni smiseln zaradi preprečevanja širjenja okužb ali zaradi zdravstvenega stanja.
- Spremstvo na pregled ne zagotavlja samodejno celodnevnega bolniškega staleža; odobritev je odvisna od razloga in pravila ZZZS.
- Če zavarovanec ne sporoči odsotnosti pravočasno, zdravnik praviloma ne odpre bolniškega staleža za nazaj razen, če obstaja utemeljen razlog, kar presoja imenovani zdravnik ZZZS.
Statistika in vpliv nosečnosti na bolniški stalež
Čeprav fiziološke spremembe v nosečnosti same po sebi niso razlog za bolniški stalež, je nosečnost drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Statistične analize bolniških stanj v nosečnosti so pokazale, da so najpogostejše diagnoze, ki vodijo v bolniški stalež, grozeči splav (krvavitev) in druge zaplete; starostna skupina 20-44 let zaseda najvišji delež nosečnic z bolniškimi odsotnostmi.
| Kazalnik | Opomba |
|---|---|
| Najpogostejša diagnoza | Grozeči splav (krvavitev) |
| Starostna skupina z največ bolniškimi | 20-44 let |
| Dejavniki z visokim indeksom | Socialno varstvo z nastanitvijo med gospodarskimi dejavnostmi |
Priporočila za nosečnice in delodajalce
- Nosečnice naj čim prej obvestijo osebnega ginekologa in osebnega zdravnika o morebitnih zdravstvenih težavah ter se držijo predpisanih pregledov in preiskav.
- Delodajalci morajo omogočiti prisotnost nosečnic na preventivnih pregledih v delovnem času ali zagotoviti ustrezno nadomeščanje; v primeru neupoštevanja so lahko v prekršku.
- Če pride do bolniškega staleža, je nujno pravočasno obvestiti izbranega osebnega zdravnika še isti dan ali najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante.
- V primeru dvomov glede pravic se je smiselno obrniti na osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ZZZS ali pristojne službe za socialno varstvo in pravice delavk v nosečnosti.
Za zdravje nosečnice in ploda je pomembna zmerna, redna in prilagojena telesna dejavnost, vloga zdravnika in babice pa je pri preventivi ključna. Čeprav zakonodaja zagotavlja vrsto pravic in storitev, se v praksi pojavljajo vprašanja in nesoglasja glede uveljavljanja odsotnosti za preglede, zato je priporočljivo, da se nosečnice o svojih pravicah in načinu uveljavljanja pravočasno informirajo pri zdravstvenih in delodajalskih službah.
tags: #pregledi #v #nosecnosti #bolniska