Hipotiroza v nosečnosti: simptomi, spremljanje in zdravljenje

O hipotirozi govorimo, kadar ščitnica izloča premalo ščitničnih hormonov, ki so nujni za rast, razvoj in delovanje vseh organov in tkiv. Ščitnična hormona tiroksin (T4) ter trijodtironin (T3) uravnavata presnovo in vplivata na vse organe v telesu.

Pri nosečnosti sta ščitnična hormona izjemno pomembna za rast in razvoj ploda, saj so v zgodnjem obdobju materini hormoni edini vir ščitničnega hormona za plod. V prvem trimesečju plodova ščitnica še ne deluje, rast in razvoj otroka pa sta popolnoma odvisna od materinih ščitničnih hormonov.

Kako pogosta je hipotiroza in kateri vzroki so najpogostejši

Hipotiroza je najpogostejša motnja v delovanju ščitnice. Ocenjujejo, da jo ima od 5 do 10 odstotkov ljudi, kar pri polovici pa ni prepoznana. Najpogostejši vzrok je avtoimunska bolezen ščitnice - Hashimotov tiroiditis.

Hashimotov tiroiditis je bolezen genetsko obremenjenih posameznikov, ki se pojavi v katerem koli starostnem obdobju, največkrat pa okoli 50. leta starosti ali v prvem letu po porodu. Je najbolj pogosta ščitnična bolezen, saj jo ima vsaka peta ženska in vsak deseti moški.

Med avtoimunske bolezni sodi tudi poporodni tiroiditis, ima ga od 5 do 10 odstotkov žensk v prvem letu po porodu. Poteka lahko s hipertirozo ali hipotirozo, lahko pa si obe obdobji sledita; v 70 odstotkih primerov je motnja na srečo prehodna, saj se delovanje ščitnice po nekaj mesecih spontano normalizira.

Hipotirozo lahko povzročijo tudi druge situacije: zdravljenje z radioaktivnim jodom, operacija ščitnice (odstranitev cele ali skoraj cele žleze), zunanji obsevalni posegi vratu, nekatera zdravila (na primer amiodaron, litij ali sunitinib), popolnoma neslana prehrana z zmanjšanim vnosom joda ter sekundarna hipotiroza zaradi zmanjšane stimulacije hipofize. Kongenitalna hipotiroza je redka (približno 1 na 4.000 rojstev).

Zakaj je pomembno odkriti in zdraviti hipotirozo v nosečnosti

Nezdravljena hipotiroza med nosečnostjo lahko povzroči ogromno težav in oteži razvoj ploda. Nezdravljena hipotiroza pri materi lahko namreč povzroči nepopravljivo škodo v razvoju otroka, predvsem možganov.

Neustrezen odmerek zdravil predstavlja resno nevarnost za nemoten razvoj ploda; otroci, ki se rodijo ženskam z latentno hipotirozo, imajo lahko učne težave in druge kognitivne probleme, včasih tudi upočasnjen motorični razvoj. Hipotiroza matere, ki ni pod nadzorom, povečuje tudi tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo in zaplete, značilne za nedonošenčke.

Kako se hipotiroza kaže pri nosečnicah - simptomi

Simptomi in bolezenski znaki hipotiroze so odvisni od stopnje pomanjkanja ščitničnih hormonov, trajanja bolezni in posameznikovega zaznavanja težav. Blaga ali začetna hipotiroza pogosto ne povzroča izrazitih težav in je lahko odkrite po naključju, vendar že blaga hipotiroza lahko povzroči zvišano vrednost holesterola v krvi.

Pri napredovali ali manifestni hipotirozi se pomanjkanje hormonov izraža z utrujenostjo, slabšo zmogljivostjo in zaspanostjo, pogosti so vrtoglavice, motnje koncentracije, glavoboli in depresija. Nekateri navajajo upočasnjeno prebavo in porast telesne teže, bolečine v mišicah in sklepih, krče ali občutljivost za mraz. Ženske imajo včasih moten menstruacijski cikel ali zmanjšano zmožnost zanositve.

Zelo huda hipotiroza pogosto povzroča izrazito upočasnjenost, otekanje, mravljinčenje, suho in luščečo se kožo, naglušnost, izpadanje las, hripavost in upočasnjeno bitje srca. Pri hudi hipotirozi se včasih pojavi slabokrvnost ali porast jetrnih in mišičnih encimov.

Pomembno je tudi, da so nekateri simptom, kot sta utrujenost in nihanje razpoloženja, lahko značilni tudi za zdrave nosečnice; zato je potrebno posebno pozornost nameniti hujšim ali vztrajnimi znakom: huda utrujenost, občutek mrazu, pozabljivost, izguba ali pretirana pridobitev telesne teže, težave s kožo, izpadanje las, zaprtje, zatekanje in znižana energija.

Posebnosti ščitnice in nosečnosti

Med nosečnostjo se spreminjajo fiziološke zahteve: ščitnica se poveča in je močneje prekrvljena, povečajo se metabolične potrebe nosečnice in ploda, zato se tudi potrebe po ščitničnih hormonih povečajo. V krvi se poveča koncentracija humani horionski gonadotropin (hCG), ki se veže na receptor za TSH in ga šibko stimulira, kar lahko povzroči prehodno hipertirozo v prvem trimesečju. Poveča se tudi raven estrogena, kar poveča koncentracijo prenašalnih beljakovin v krvi in s tem celotno količino vezanih ščitničnih hormonov.

Pri ženskah, ki so imele že pred nosečnostjo težave z delovanjem ščitnice, se stanje med nosečnostjo še dodatno poslabša. Na srečo pa je hipotiroza v nosečnosti dobro raziskan pojav, kar velja tudi za zdravljenje oziroma uravnavanje tega stanja.

Diagnostika: katere preiskave in kdaj jih izvajamo

Ob sumu na hipotirozo je treba preveriti delovanje ščitnice z določanjem TSH in prostih ščitničnih hormonov v krvi. Krvni test je enostaven način za preverjanje delovanja ščitnice. Za začetek se v laboratoriju običajno določi raven TSH v krvi, saj je to najpomembnejši pokazatelj ščitnične funkcije.

Pri nosečnicah z boleznijo ščitnice pred zanositvijo svetujemo kontrolo ravni TSH pred načrtovano nosečnostjo, nato v prvem trimesečju kontrolo na štiri do šest tednov ter enkrat v drugi polovici nosečnosti. Izbrani zdravnik se odloči za merjenje ravni ščitničnih hormonov tudi, če ima nosečnica simptome, pozitivno družinsko anamnezo ali katero od avtoimunskih bolezni.

Pri laboratorijskih merjenjih pri hipotirozi se zaradi pomanjkanja ščitničnih hormonov izločanje TSH poveča, zato je koncentracija v krvi značilno zvišana. Prosti tiroksin (pT4) in prosti trijodtironin (pT3) sta pri blagi hipotirozi še normalna, pri hudi hipotirozi pa značilno močno znižana. Zvišana ščitnična protitelesa so diagnostična za avtoimunsko bolezen ščitnice.

Ultrazvok ščitnice pomaga pri opredelitvi vzroka hipotiroze: tirolog oceni velikost, strukturo in spremembe v žlezi. Scintigrafija ščitnice se uporablja po operaciji ščitnice za opredelitev prisotnosti, lege in velikosti ostankov ščitničnega tkiva.

Zdravljenje hipotiroze v nosečnosti

Hipotirozo zdravimo z nadomeščanjem ščitničnega hormona tiroksina. Hormonski preparat vsebuje sintetični hormon tiroksin; zdravilo nima stranskih učinkov, saj je sintetični hormon po strukturi enak tiroksinu, ki ga izdela zdrava ščitnica. Zdravljenje se uvede pri tirologu, začetni odmerek pa določi glede na stopnjo in vzrok hipotiroze, starost, težo ter pridružene bolezni.

Zdravilo uvajamo postopno; posebna previdnost je potrebna pri srčnih bolnikih. Odmerek zdravila prilagajamo glede na vrednost TSH, dokler koncentracija TSH ne doseže območja normalnih vrednosti. Kasneje zadostujejo kontrole TSH enkrat na leto ali prej ob težavah ali nosečnosti. Zdravljenje s tiroksinom je običajno trajno, saj se delovanje bolezensko spremenjene ščitnice ne obnovi, vendar z ustreznim nadomeščanjem hormonov ima bolnik lahko normalno zdravo življenje.

V nosečnosti je redno hormonsko nadomestno zdravljenje še posebej pomembno, saj je v zgodnji nosečnosti materini hormon edini vir hormona za plod. Včasih moramo odmerek zdravila celo zvišati, saj je v nosečnosti potreba po tiroksinu večja; načeloma je treba odmerek povišati že kmalu po začetku nosečnosti. Prilagoditev odmerka je nujna tudi zato, ker lahko neustrezen odmerek zdravil vpliva na težave s spočetjem.

Praktični nasveti za jemanje tiroksina

• Zdravilo mora bolnik jemati redno vsak dan zjutraj na tešče, z vodo ali čajem in ne z mlekom, kavo ali hrano, saj lahko določene sestavine zdravilo vežejo nase in tako zmanjšajo njegov vstop v telo.
• Hrano lahko zaužijemo 15 do 30 minut po zdravilu; pripravke kalcija, železa, soje ali antacide pa šele 4 ure po zaužitju zdravila.
• Med nosečnostjo se zdravilo običajno jemlje zjutraj najmanj eno uro pred zajtrkom.

Posebne skupine in zapleti

Pri ženskah z motnjami delovanja ščitnice se svetuje posvetovanje pred poskusom zanositve, saj lahko neustrezen odmerek zdravil vpliva na zanositev in ovulacijo. Ustrezna doza tiroksina tako pri mnogih ženskah poveča možnost zanositve.

Hipotiroza je pogostejša po zdravljenju z radioaktivnim jodom ali po operaciji ščitnice, po obsevanju vratne regije ali po posegih na hipofizi. Neodkrite motnje ali neustrezen odmerek zdravil lahko povzročajo težave pri spočetju in povečajo tveganje za zaplete v nosečnosti.

Pri poporodnem tiroiditisu se motnja delovanja ščitnice običajno pojavi v prvem letu po porodu in je pogosto prehodna; včasih pa lahko motnje trajno ostanejo in se izrazijo bodisi v hipertirozi bodisi hipotirozi.

Preprečevanje in presejanje

Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Odrasli ga potrebujemo dnevno 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 250 mikrogramov. Slovenija zagotavlja zadosten vnos joda z obvezno jodirano soljo, zato je splošna jodna preskrba ustrezna.

Kongenitalna hipotiroza ima zelo hude posledice za razvoj otroka, zato v Sloveniji že od leta 1981 izvajamo presejalno testiranje novorojenčkov. Novorojenčkom po rojstvu izmerimo raven tiroksina iz kapljice krvi, da odkrijemo in takoj zdravimo prirojeno hipotirozo.

Kdaj se obrniti na zdravnika

Če ste že noseči ali načrtujete nosečnost in imate znano bolezen ščitnice ali simptome, kot so naglo poviševanje telesne teže, stalna utrujenost, zaprtje, prekomerno izpadanje las, suha koža in depresija, je priporočljivo, da o tem čim prej obvestite svojega zdravnika. Posvetovanje z zdravnikom pred poskusom zanositve je pomembno tudi zaradi potrebe po prilagoditvi odmerka zdravil.

Sum na hipotirozo potrdimo z laboratorijsko določitvijo TSH in ščitničnih hormonov; za opredelitev vzroka in zdravljenje pa je potreben obisk pri specialistu za bolezni ščitnice - tirologu. Pri nosečnicah z odkritimi motnjami bo zdravnik redno spremljal ravni ščitničnih hormonov v krvi in po potrebi prilagajal zdravljenje.

Kratek pregled diagnostike in zdravljenja (tabela)

Pri sumu na težave s ščitnico je ključna pravočasna diagnostika in dosledno zdravljenje, saj z ustreznim nadomeščanjem hormonov lahko preprečimo hude posledice nezdravljene hipotiroze in omogočimo normalen razvoj ploda ter zdravo življenje matere.

tags: #premalo #delujoca #scitnica #v #nosecnosti