Projekt Moja porodnišnica: pregled slovenskih porodnišnic, pobuda NPP in izkušnje porodov

Zagotovo najbolj nepozaben in čustven trenutek v življenju vseh staršev je rojstvo. Porod se skozi desetletja ni kaj veliko spremenil, precej drugačne pa so v tem obdobju postale porodnice. Tudi medicina je na tem področju zelo napredovala. Porode smo pripeljali z doma v varno okrilje porodnišnic. In pri nas lahko ženske izbirate med kar 14. Zato vam, drage bodoče mamice in očki, v sklopu projekta Moja porodnišnica predstavljamo prav vse. Da se boste lažje odločili, katera porodnišnica bo na dan, ko boste po devetih mesecih pričakovanja končno prvič v rokah držali svoje najdragocenejše bitjece, tista prava za vas.

Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) in njen pomen

Mednarodni projekt NPP (BFHI) sta skupaj načrtovali in leta 1991 pričeli udejanjati Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF. Temelji na sklepih deklaracije Innocenti, ki je nastala avgusta leta 1990 na srečanju “Dojenje v devetdesetih: globalna pobuda” v Firencah, v Italiji. Deklaracija Innocenti o zaščiti, spodbujanju in podpori dojenja jasno prikaže vse bistvene prednosti dojenja za otroke in matere. Zavzema se za politiko in spodbujanje “kulture dojenja”, ki omogoča ženskam izključno dojenje njihovih otrok v prvih 6 mesecih življenja ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let in po želji še naprej.

Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) je bila vpeljana v skoraj vseh državah sveta z različno stopnjo uspešnosti. Po več kot četrt stoletja se globalno srečujemo z nizko stopnjo NPP. V letu 2017 je bilo le 10 % otrok rojenih v porodnišnicah s tem nazivom.

Ob 25. obletnici iniciative NPP je SZO izdala publikacijo s podatki o stanju iniciative po svetu. Odzvalo se je 168 držav, ki so sodelovale pri anketnem vprašalniku. V poročilu, ki je izšlo leta 2017, navajajo, da je v Afriki le 4 % otrok rojenih v NPP, v obeh Amerikah 13 %, v vzhodnem Mediteranu 17 %, v Evropi 36 %, v jugo-vzhodni Aziji 3 % in zahodnem Pacifiku 11 %.

Po odstotku rojstev v NPP prednjačijo naslednje države: Kuba (100), Šrilanka (100), Nova Zelandija (99,6), Tuvalu (95,1), Hrvaška (94,6), Sejšeli (94,2), Slovenija (84,3), Urugvaj (75,8), Malezija (75,3), Ukrajina (75,2). Za nekatere države ni podatka.

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja in vloga v Sloveniji

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF sestavljajo strokovnjaki, ki delujejo na področju zdravstva (porodništvo, pediatrija, zdravstvena nega in javno zdravje) kot izvajalci zdravstvenega varstva, učitelji na fakultetah in svetovalci za dojenje z mednarodno licenco IBCLC. V Sloveniji smo organizirali prvo zunanje ocenjevanje v ljubljanski porodnišnici, ki je v juniju 1998, kot prva v državi, pridobila mednarodni naziv NPP. V juliju 1998 je sledila celjska porodnišnica.

V slovenskih porodnišnicah je tradicija dojenja bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli ni zanemarjalo ali celo oviralo dojenja, pa vendar je skrb za uspešen pričetek dojenja v porodnišnici zahtevna naloga.

Pregled slovenskih porodnišnic z datumi pridobitve naziva NPP in zadnjega ocenjevanja

V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih porodnišnic z datumi pridobitve naziva Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) in datumi zadnjega ocenjevanja:

Opombe o seznamu

(Opomba: Ta porodnišnica ni bila izrecno navedena v seznamu, vendar je bila omenjena kot del SB "Dr. Jožeta Pučnika", kar nakazuje na njeno vključenost v sistem.)

Osebna porodna izkušnja kot primer pričakovanja in realnosti

Med nosečnostjo sem ogromno prebirala vso možno literaturo, različne porodne zgodbe, se zanimala za naravni porod in si pogledala vzorce porodnih načrtov. Pila sem čaj iz malinovih listov in si z ognjičevim mazilom masirala presredek. Torbo za v porodnišnico sem pripravila že mesec pred rokom, prav tako torbo s skrbno zlikanimi oblekicami za dojenčka. Želela sem biti res dobro pripravljena na porod in imeti vse pod kontrolo. Ker sem pač tak tip. Sem pa tudi praktičen tip, zato sem želje o porodu v postojnski ali kranjski porodnišnici zamenjala za bližjo, bolj poznano ljubljansko porodnišnico. Pač ne bodo tako prijazni, bodo pa znali ukrepati, če se kakorkoli zaplete, sem si mislila.

Porodni načrt sem napisala, ampak zgolj zase. Prebrala sem ga partnerju, da bo vedel kaj želim, če bova lahko kakorkoli vplivala na potek dogajanja. Poroda se nisem preveč bala, saj sem se veselila, da bom spoznala malo pikico. Šest dni pred rokom se je začelo. Prej pa nikakršnih priprav, znakov, posebnosti. Po večerji sem gledala film. Vsake toliko sem v predelu pod popkom začutila bolečino podobno menstrualnim krčom. Mogoče čisto malo močnejšo, ampak nič hujšega. Vseeno pa nisem mogla v miru zaspati. Okoli polnoči sem začela štopati razmake med bolečinami.

Ob sedmih zjutraj sem klicala mami, ki je rekla, da so to popadki in naj se grem pokazat v porodnišnico. Partner se je ravno zbudil za v službo. Počakala sem, da se je oblekel, jaz sem se še hitro stuširala in odpeljala sva se proti porodnišnici. Tam so me pregledali in ugotovili, da nisem še prav dosti odprta, ampak da sem pa primerna kandidatka za raziskavo, ki ravno poteka. Razložili so mi, da lahko podpišem, da bom rodila naravno; brez posegov v telo, brez predrtja, brez protibolečinskih zadev, brez umetnih popadkov. Razveselila sem se, saj sem o tem toliko prebrala. Naravni porod v ljubljanski porodnišnici? Super! Klistir vseeno ni odpadel.

Ob osmih sem bila vsa nared za porod. Dobila sem svojo porodno sobo, veliko gimnastično žogo in rjuhe, če bi se odločila za porod v stoje. S partnerjem sva hodila po porodnišnici, se pogovarjala in predihavala popadke. Včasih stoje, včasih na žogi, včasih sede. To je trajalo kar 8 ur. Minilo pa je dosti hitreje. Ob 16h mi je v porodni sobi odtekla voda. Takrat pa so popadki postali mnogo močnejši. To je trajalo 4 ure.

Naslednja stvar, ki se je spomnim je, da je babica rekla naj močno potiskam. In sem, kakor sem lahko. Pa je rekla, da moram še močneje. In očitno spet sem. Dve babici sta mi s potiski na moj trebuh (kar me ni niti malo bolelo) pomagali. Tretja babica mi je prerezala presredek (kar me spet ni niti malo bolelo). Uredili so jo in mi jo dali v naročje. Takrat sem se odločila, da ji bo ime Nina. Partner je prerezal popkovino. Ko so me šivali (spet, nič bolečine!), je Nino vzel v naročje. Jaz sem zaspala, onadva pa sta se tri ure spoznavala. Potem so jo dali k meni in naju odpeljali v najino sobo, kjer sta že ležali dve mamici z novorojenčki.

Moram povedati, da sem očitno res naletela na super izmeni v ljubljanski porodnišnici, saj so bili vsi izjemno prijazni, ustrezljivi in topli. Od sprejemne pisarne do nočne izmene na oddelku. Za to sem jim zelo hvaležna. Mamica 6 letne navihane Nine in malčka Iana, blogerka, učiteljica in inštruktorica Plesnega pilatesa.

Vloga babic in pogled iz prakse: Nastja Pavel

Nastja Pavel je diplomirana babica, Mariborčanka, ki je nekdaj delala v UKC Maribor, sedaj pa svojo poslovno pot nadaljuje v Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, na oddelku za babištvo. Nastja Pavel, znana tudi kot “Moja babica”, je priljubljena, mlada diplomirana babica, magistra zdravstvenih ved, ki je na pomoč priskočila že ničkoliko ženskam med in pred porodom. Je ženska, ki živi svoj poklic, saj tudi v prostem času pomaga številnim nosečnicam pri dajanju nasvetov o tem častitljivem obdobju njihovih življenj.

Kako stresen je pravzaprav vaš poklic? V UKC Maribor nisem več zaposlena. O kadrovski stiski v zdravstvu lahko poslušamo na vsakem koraku. Zaradi razmer v zdravstvu, izjemno odgovornega in troizmenskega dela, je težava, da se mlade babice ne prijavljajo na razpise. In to je en del odgovora na drugi del vprašanja. Babištvo si večina predstavlja kot lep poklic, ki prinese novo življenje - rojstvo otroka, mame in očeta. Vendar, da v sistemu, kot je pri nas (kazalci kakovosti sicer govorijo oskrbi v prid), babica pospremi par do družine, je veliko težje.

V prvi vrsti zagovarjam “up to date” porodno prakso in kontinuirano babiško oskrbo z modelom “ena na ena”. To pomeni, da ima ženska možnost babico spoznati že v nosečnosti in obratno, ter da jo ta babica spremlja pri porodu. V idealnem primeru še po porodu, saj je kontinuiran stik bistven za vzpostavitev zaupanja in predpogoj za dobro porodno izkušnjo. Dokazano je, da je babiško voden model najboljša izbira za ženske z nizkim tveganjem.

Kaj je bistvo vloge babice? Angleški izraz “midwife” pomeni “z žensko”. Torej bistvena naloga babice je, da je (ob porodu) z žensko. Vendar kot smo že predhodno ugotovili, je to večkrat misija nemogoče. Vsi pa smo tam za žensko, za par, za družino. Tako da to nam je skupno.

Izzivi sodobnih porodnic in zdravstva

Ne bi se osredotočala na “trpežnost Mariborčank” ali na ženske iz drugih regij. Menim, da se je dojemanje porodne bolečine in poroda z leti spremenilo, na kar je vplivala sprememba porodne prakse in življenjskega stila. Prav tako sem mnenja, da so se spremenile tudi človeške vrednote, kar bi lahko imelo svoj vpliv. NIJZ je izdal podatke za leti 2015 in 2016, kjer navajajo, da ostaja trend naraščanja otrok rojenih s carskim rezom. To pomeni, da je s carskim rezom rojen vsak peti otrok, kar je še vedno manj, kot povprečje EU.

Kateri dejavniki vplivajo na potrebo po carskem rezu? Menim, da ne moremo gledati samo na statistiko carskih rezov. V prvi vrsti moramo pogledati kakšno populacijo imamo. NIJZ iz leta 2016 pravi, da sta v porastu prekomerna telesna masa in sladkorna bolezen kot dejavnika tveganja za kardiovaskularna obolenja. In če imamo nosečnico s prekomerno telesno maso, ima ta tudi večjo verjetnost za zaplete v nosečnosti, kot na primer povišan krvni tlak v nosečnosti, nosečniško sladkorno bolezen, prezgodnji porod.

Tako da najprej moramo poskrbeti za zdravo populacijo. Carski rez je operativni poseg. Je efektiven in rešuje življenja žensk in otrok, zato se ga izvede, ko so zato medicinski razlogi. WHO tako priporoča, da bi naj bila stopnja carskih rezov nekje 10-odstotna.

Donacije, oprema in podpora novorojenčkom

V UKC Maribor in Splošni bolnišnici Ptuj so danes v okviru dobrodelnega projekta T-2 ljubi življenje v uporabo slovesno predali najnovejši napravi BL70, namenjeni zdravljenju zlatenice pri novorojenčkih z metodo fototerapije. Naprava je prijazna za uporabo ter omogoča varno terapijo novorojenčkov z zlatenico s prilagajanjem doze in časa njihovega obsevanja.

Predstojnica ginekološko-porodnega oddelka Damijana Bosilj je izpostavila pomen donacije: ”V naši porodnišnici so se v letu 2021 rodili 903 otroci, kar je 8 % otrok več kot leto poprej. Na ta podatek o povečanem številu rojstev pri nas smo izjemno ponosni, saj je to najboljši dokaz, da nekaj delamo prav. Za dobro strokovno delo je potrebno imeti dovolj primerno izobraženega kadra in tudi dovolj ustrezne opreme. V naši porodnišnici smo z jasnimi argumenti in utemeljitvami trenutno deležni posluha vodstva naše bolnišnice, a dejstvo je, da si pri nabavi opreme pomagamo tudi z donacijami.”

Predstavnica društva Slojenčki Andreja Verovšek: ”Donacija družbe T-2, s katero smo v lanskem letu združili moči v društvu Slojenčki, poteka v okviru njihovega dobrodelnega projekta T-2 ♥ življenje, naš skupni cilj pa je vseh 14 slovenskih porodnišnic opremiti z najnovejšimi medicinskimi napravami, ki lahko izboljšajo pogoje pri zdravljenju novorojencev.”

Porodni blok in posebnosti največje porodnišnice

Porodnišnica Ljubljana je naša največja porodnišnica, v kateri se letno rodi kar tretjina slovenskih otrok. Ponaša se z eno najboljših enot za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v Evropi, kjer imajo vrhunske rezultate. Najlažji otrok, rojen tukaj, je tehtal pičlih 340 gramov, najbolj zgodaj rojena deklica pa je na svet prijokala po komaj 22 tednih nosečnosti. A tukaj ne skrbijo le za rizične nosečnice in prezgodaj rojene otroke, tudi zdrave porodnice rojevajo tukaj. V porodnem bloku imajo 11 porodnih sob, za lajšanje porodnih bolečin pa na voljo skorajda vse možne farmakološke metode.

Reportaža o ljubljanski porodnišnici je prva v nizu obsežnih videoprispevkov, v katerih bomo prek pripovedi osebja in novopečenih staršev predstavili prav vse slovenske porodnišnice. Objave boste lahko na našem portalu Siol.net spremljali ob ponedeljkih in petkih.

Koraki pri izbiri porodnišnice

• Preverite, ali ima porodnišnica naziv NPP in kdaj je bila nazadnje ocenjena.
• Ocenite razpoložljivost specializirane nege za novorojenčke (intenzivna nega).
• Izberite porodnišnico glede na osebne preference glede porodne prakse (kontinuirana oskrba, možnost naravnega poroda, dostop do epiduralne analgezije).
• Razmislite o oddaljenosti in hitrosti dostopa, še posebej če obstaja tveganje za prezgodnji porod ali večje zaplete.
• Pogovorite se z babicami in osebjem, preberite izkušnje drugih mamic.

Podpora po porodu

Pomembno je tudi, da porodnišnica nudi ustrezno podporo po porodu, vključno s strokovno pomočjo pri dojenju, svetovanjem za nego novorojenčka in možnostjo nadaljnje podpore izven bolnišnice. NOSD pri Slovenski fundaciji za UNICEF ter lokalne svetovalnice za dojenje zagotavljajo strokovno pomoč in izobraževanje.

tags: #projekt #moja #porodnisnica