Indirektni Coombsov test (ICT) je vrsta krvnega testa, ki se uporablja za diagnosticiranje stanj anemije, s katerim odkrivamo navzočnost nepričakovanih protiteles. Ta protitelesa so večinoma posledica prejšnjih nosečnosti ali transfuzij krvi. Če so klinično pomembna, lahko povzročijo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka. RhD pozitivnim nosečnicam se naredi ICT med nosečnostjo do 12. tedna nosečnosti, RhD negativni prav tako do 12. tedna nosečnosti in ponovno v 28. tednu. Po porodu pri RhD negativni pacientki ICT ponovijo, novorojenčku pa naredijo krvno skupino AB0, RhD, K in direktni Coombsov test (DCT).
Krvna slika ali hemogram se preveri ob prvem pregledu ter ponovno v 24. in 32. tednu nosečnosti. Mejna vrednost hemoglobina v nosečnosti je 100 mg/l. Ginekolog preverja tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Raven sladkorja v krvi na tešče naj ne bi presegla vrednosti 5,0 mmol/l. V primeru, da krvni sladkor presega vrednost 5,0 mmol/l, vas bodo napotili na obravnavo v diabetološko ambulanto. V ostalih primerih vam bodo predlagali testiranje z obremenilnim testom z glukozo (OGTT), ki se opravi med 24. in 28. tednom.
Ob vsakem pregledu v nosečnosti izvedejo urinske preiskave, in sicer na prisotnost bakterij in beljakovin. Preverja se vrednosti albumina in sediment. Po strokovnih smernicah se za večjo varnost nosečnice ob prvem pregledu določi vrednost krvnega sladkorja na tešče, med 24. in 28. tednom nosečnosti pa še odziv telesa na obremenitev s sladkorjem. Presejanje na okužbo s toksoplazmozo, zajedalsko boleznijo, se izvaja na vzorcu krvi predvsem za zaščito otroka. Če je test pozitiven, plod ni ogrožen; če pa je rezultat negativen (protitelesa niso prisotna), svetuje se izogibanje stikom z živalskimi iztrebki in zemljo in redno spremljanje nosečnice. Ponovni test se opravi še v 20. in 36. tednu nosečnosti. Vsaki nosečnici se izvede tudi kontrola krvi na sifilis (Ware) in hepatitis B (HbsAg), da bi v primeru okužbe preprečili zaplete pri otroku.
Raven imunosti in zaščita ploda
V času nosečnosti mora ženska skrbeti za svoje zdravje. Imunski sistem se spreminja in povečuje tveganje za določene bolezni, ki so nevarne tudi za plod. Zato so pomembna cepljenja proti gripi, oslovskemu kašlju in RSV (respiratorni sincicijski virus). Cepljenje med nosečnostjo seveda sproži vprašanja o varnosti za plod. Večina cepiv proti oslovskemu kašlju in gripi je pokazala varnost in koristnost, medtem ko so nekatera živila cepiva v nosečnosti kontraindikacija (živ živci cepiva). Najboljše je, da načrtujemo cepljenje čim prej po 24. tednu ali v skladu s sezono gripe ter priporočili zdravnika.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je naročeno po 24. tednu nosečnosti in v vsaki nosečnosti. Protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, prehajajo preko posteljice in ščitijo plod v prvih mesecih življenja. Študije so pokazale zmanjšanje tveganja za hujše zaplete pri novorojenčkih, če mati prejme cepivo med nosečnostjo. Cepivo proti gripi je varno v vseh trimesečjih, saj je inaktivirano in ne vsebuje živega virusa gripe. Cepljenje z RSV cepivom se prav tako uvaja, vendar je njegova uporaba še vedno usmerjena predvsem na zaščito odraslih; nosečnice prejmejo eno dozno cepiva med 24. in 36. tednom.
Nosečnice naj sledijo priporočilom glede razmika med cepljenji: pri cepljenju proti oslovskemu kašlju in RSV-ju je priporočljiv razmik najmanj dvajset dni, pri čemer je običajno najprej cepljenje proti oslovskemu kašlju. Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim v nosečnosti je posebna tema; živá cepiva so običajno odsvetovana, mrtva cepiva pa so varna, razen v primeru potovanja na območja s tveganjem za rumeno mrzlico, kjer se tehtajo tveganja in koristi.
Norice, riziko za nosečnice in plod
Norice povzročajo virus varičele-zostra (VZV). Nosečnice, ki zbolijo za noricami, imajo lahko zelo resne zaplete, vključno z varičelno pljučnico, encefalopatijo in zapleti zaradi bakterijske superinfekcije. Okužba v prvem trimesečju lahko povzroči prirojene norice ali smrt ploda. Zapleti so bolj pogosti po 20. tednu nosečnosti in v času bližnjega poroda. Zato se nosečnicam, ki še niso prebolele noric ali niso cepljene, priporoča cepljenje pred nosečnostjo; cepljenje proti noricam ni priporočljivo v nosečnosti, saj cepivo vsebuje žive oslabljenih vir.
Če pride do stika nosečnice z noricami ali če nosečnica zboli med nosečnostjo, je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. V primerih stika je na voljo pasivna zaščita s protitelesi proti VZV (VZIG), zlasti če obstaja tveganje za izbruh pri plodu ali novorojenčku. Zdravljenje noric pri nosečnicah običajno vključuje aciklovir, še posebej če okužba traja dlje ali obstajajo znaki resnih zapletov.
Posledice za plod in novorojenčka
Če nosečnica zboli za noricami, obstaja tveganje za razvoj prirojenih noric pri plodu ali hudo okužbo novorojenčka ob porodu, ki lahko zahteva hospitalizacijo ali intenzivno nego. V teku nosečnosti so zapleti redkejši, vendar so vedno pomembno opozorilo za slednje obravnave in preventivo. V večini primerov nosečnica okreva, še posebej ob pravočasnem zdravljenju in spremljanju ploda.
Praktični pregled nosečnosti: standardni testi in kontrole
- Indirektni Coombsov test (ICT) za preverjanje prisotnosti protiteles proti rdečim krvnicam; zagotavlja preventivo proti hemolizi v prihodnjih nosečnostih.
- NTD in ultrazvoki: prvi ultrazvočni pregled do 12. tedna, drugi v 19-23. tednu (morfološki pregled). Četrti ultrazvočni pregled med 35. in 37. tednom za spremljanje rasti in stanja posteljice.
- Merjenje simfizo-fundalnega razmerja, CTG spremljanje proti koncu nosečnosti in genetske/presejalne teste (nuhalna svetlina, dvojni hormonski test, kariotipizacija v primeru sumov kromosomskih napak).
- Redne krvne preiskave: hemogram, sladkorna bolezen, encimi jeter, protitelesa proti hepatitisu B; testiranje na sifilis. IgG anti-VZV in anti-HBs/anti-HBc po potrebi.
Pri mnogih točkah nosečnosti posvetovanje vključuje tudi liberalno uporabo cepljenj proti gripi, oslovskemu kašlju in RSV za zaščito matere in otroka. Nosečnica naj skrbi za svoje zdravje, kar vključuje tudi pravilno prehrano, dodatke folne kisline in železa ter ustrezno fizično aktivnost.

- Pred nosečnostjo: cepljenje proti rdečkam, noricam in hepatitisu B; načrtovanje nosečnosti s celovitim pregledom zdravja.
- Nosečnost: redni pregledi, ICT, OGTT, CTG in ultrazvočni pregledi; spremljanje sladkorne bolezni in toksoplazmoze.
- Po porodu: preverjanje krvnih skupin novorojenčka, DCT in nadaljnje varovanje pred oslovskim kašljem, gripo in RSV through vaccination.
| Pomen testov | Rok / Faza | Možni zapleti |
|---|---|---|
| ICT | do 12. tedna; ponovitev 28. tedna | hemolitična bolezen ploda/novorojenčka |
| OGTT | 24.-28. t. | gestacijska sladkorna bolezen |
| CTG | v pozni nosečnosti | monitoriranje ploda in maternice |
tags: #protitelesa #ki #scitijo #zarodek