Seneni nahod poimenujemo tudi alergijski rinitis. Seneni nahod je posledica preobčutljivosti za alergene snovi iz okolja, ki jih človek vdihuje. Prizadete so predvsem sluznice zgornjih dihalnih poti, nos, obnosne votline in oči. Nastopa lahko samostojno ali pa spremlja druge alergijske bolezni, kot je astma. Najbolj značilni znaki senenega nahoda so kihanje, solzenje, pordele oči, izcedek iz nosu, žgečkanje v nosu in požiralniku, glavobol in razdražljivost.
V spomladanskih in poletnih mesecih kar precej ljudi prizadene sezonski alergijski rinitis, ki mu pravimo tudi seneni nahod. Povzročajo ga pelodi zelišč, trajnic, trav, žita, dreves in grmovnic. Cvetni prah je eden od najpogostejših povzročiteljev alergijskih reakcij. Cvetni prah dreves (npr. breze) moti alergike predvsem zgodaj spomladi, cvetni prah trav pa pozno spomladi in poleti. Sezonski alergijski nahod se pojavlja v času od zgodnje pomladi do pozne jeseni, odvisno, na kaj je otrok alergičen.
Zakaj se pojavi pri dojenčkih: dednost in dejavniki tveganja
Z dosedanjimi raziskavami lahko že pri novorojenčkih napovemo pojav alergij. V primeru, da v družini ni pojava alergije, je verjetnost za pojav alergije pri novorojenčku 5-15 %, če je alergičen eden od staršev, je verjetnost pojava alergije 20-40 %, če pa sta alergična oba starša, se verjetnost poveča na 40-60 %. Predispozicija za seneni nahod in tudi ostale alergije je torej dedna, to pomeni, da je dojenček dedno obremenjen z alergijo. Vendar pa ni nujno, da do alergije pride, saj je njen pojav le-te odvisen od številnih dejavnikov.
Pod določenimi pogoji iz okolja se tekom življenja pokažejo alergijski simptomi. Pri tej vrsti alergije se naše telo pretirano odzove na določen alergen, ko pride do stika z alergenom, nastopi občutljivostna reakcija, in imunski sistem začne tvoriti imunoglobuline E (IgE) - protitelesa proti določenim vrstam cvetnega prahu.
Patofiziologija: kako nastane alergijska reakcija
Glavno vlogo pri alergijskem vnetju igrajo mastociti - celice, ki so razporejene po vseh plasteh nosne sluznice. Mastociti so napolnjeni z granulami, ki vsebujejo histamin in druge substance. Pri bolnikih z alergijami so mastociti v stalni pripravljenosti, da na določen dražljaj iz okolice sprostijo substance iz granul. Molekule IgE so locirane na površini mastocitov in pri vsakem stiku z alergenom iz okolja nastane vnetna reakcija. V naslednji fazi mastociti sprostijo histamin in ostale mediatorje vnetja. Histamin poveča prepustnost malih venoznih žil in povzroča draženje sluznice nosu ter kihanje. Nato pride do vnetnega procesa, ki mu sledijo simptomi senenega nahoda.
Kako razlikovati seneni nahod od prehlada pri dojenčkih
Prehlad povzroči virus in vsi simptomi izginejo po približno desetih dneh. Seneni nahod lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od prisotnosti cvetnega prahu v zraku in tudi od tega, na koliko vrst cvetnega prahu je človek alergičen. Vidna razlika pa se pojavlja v izcedku, ki je pri prehladu na začetku voden, kasneje pa postaja sluzast in rumeno-zeleno obarvan, pri senenem nahodu pa je izcedek ves čas voden.
Seneni nahod ne povzroča vročine, bolečin v mišicah ali vnetega grla, medtem ko so ti simptomi značilni za prehlad. Simptomi prehlada so enako močno izraženi ne glede na prostor in vremenske razmere, medtem ko so simptomi senenega nahoda izraziti predvsem na prostem in v lepem vremenu.
Znaki in simptomi pri dojenčkih in otrocih
- kihanje
- srbeč in zamašen nos
- srbeče in rdeče oči
- izcedek iz nosu (vedno voden, čist in redek)
- kašelj
- oteženo dihanje in piskanje v pljučih
- glavobol, razdražljivost in izguba apetita
Očesne veznice in beločnica se vnamejo in pordijo. Sluznica nosu oteče in postane modrikasto pordela. Nos se zamaši in se pojavi izcedek. Preostali značilni simptomi, ki se še pojavijo ob alergiji, so srbenje neba in srbenje v ušesih.
Diagnoza in kdaj k specialistu
Starši, ki pri otroku opazijo simptome senenega nahoda, naj se obrnejo na pediatra, ki jih bo po potrebi napotil na nadaljnje teste, bodisi kožne alergološke ali krvne. Zelo pomembna je natančna anamneza, s katero ugotovimo povezavo med simptomi in morebitnimi alergeni. Pri hujših težavah moramo najprej obiskati specialista (alergologa), da opravi potrebne preiskave in ugotovi, kateri alergen nam povzroča težave.
Preprečevanje in okoljski ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti
Najpomembnejše je vedno izogibanje alergenu ali vsaj zmanjšanje stika z njim. Seneni nahod lahko v nekaterih primerih predstavlja nadležno oviro, vendar si lahko z upoštevanjem nasvetov prihranite nevšečnosti:
- V mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne.
- Med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta.
- V naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu ter v večernih urah.
- Na sprehod se odpravimo po dežju, ko padavine sperejo cvetni prah.
- Med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo oči pred cvetnim prahom.
- Perilo sušimo v notranjih prostorih.
- Ne nabirajmo cvetja.
- Pri nakupu hišnega ljubljenčka se je priporočljivo testirati pri alergologu.
Če imamo alergijske simptome vse leto, se naše telo verjetno odziva na notranje alergene, na primer na prah, pršice, plesni in glive. Najpogostejši alergen so hišne pršice - alergični pa nismo nanje, ampak na njihove izločke. Pomaga lahko tudi izboljšana nosna higiena (uporaba razpršil z morsko vodo), da alergene mehansko odstranimo.
Zdravljenje: pristopi in zdravila
Povprečno mnenje ljudi je, da je seneni nahod obolenje, ki je nadležno in neprijetno, vendar ni nevarno. Ljudje se pogosto odločajo za samozdravljenje, saj seneni nahod enačijo s prehladom, posledično pa lahko pride do večje škode kot koristi. Pri blažjih oblikah simptomov si lahko pomagamo z antihistaminiki, ki jih v lekarni dobimo brez recepta. Pri hujših težavah ali kadar simptomi slabijo kakovost življenja, se posvetujemo z zdravnikom.
Vzročno zdravljenje (imunoterapija)
Terapija s hipersenzibilizacijo omogoča pri alergijah na cvetni prah dobre rezultate, vendar oseba ne sme biti alergična na več kot tri alergene. Hipersenzibilizacija je terapija, ki je dolgotrajna. V podkožje injicirajo alergen, dozo pa povečujejo v majhnih korakih in v rednih časovnih presledkih. Na ta način nastane imunološka toleranca. Imunoterapija povzroči postopno prilagoditev imunskega sistema in zmanjšuje pretiran odziv na alergene. Če so znaki kljub upoštevanju vseh navodil hudi in je kakovost življenja otroka veliko slabša, pa se pri otrocih z najhujšimi simptomi, ki so starejši od petih let, odločajo za imunoterapijo.
Simptomatsko zdravljenje
Če se seneni nahod kaže predvsem z izcedkom ali zamašenim nosom, si lahko pomagamo s pršilom za nos. Za zdravljenje se uporabljajo steroidna pršila, ki imajo protivnetni učinek. Preden začnejo učinkovati, lahko traja več dni. Če imamo zaradi alergije težave z očmi (alergijski konjunktivitis), lahko pomagajo kapljice za oči.
Za simptomatsko zdravljenje alergij se poleg pršil, kapljic in mazil zelo pogosto uporabljajo tablete, ki vsebujejo antihistaminike. Antihistaminiki odpravljajo alergijske simptome, zmanjšajo alergijski odziv in preprečujejo vnetje. Uporablja se jih lokalno za preprečevanje že nastalih simptomov senenega nahoda in sistemsko v težjih oblikah senenega nahoda.
Kromoglicinska kislina je najpomembnejša učinkovina za stabilizacijo mastocitov v očeh, nosni sluznici in bronhialnem sistemu. Uporabljamo jo lahko daljše časovno obdobje, ker se le malo substance absorbira. Aplicirati se jo začne pred nastopom sezone cvetenja. Ketotifen pa se uporablja za stabilizacijo mastocitov.
| Zdravljenje | Učinek | Uporaba pri otrocih |
|---|---|---|
| Antihistaminiki (tablete, sirupi) | Zmanjšajo srbenje, kihanje, izcedek | Primerni, nekateri brez zaspanosti |
| Steroidna nosna pršila | Protivnetni učinek, zmanjša oteklino sluznice | Učinkovita, učinek po nekaj dneh |
| Kromoglicinska kislina | Stabilizira mastocite, preprečuje sproščanje histamina | Varnost za daljšo uporabo |
| Imunoterapija | Vzročno zdravljenje, razvija toleranco | Možna pri otrocih >5 let za hude primere |
Praktični nasveti za starše
- Otroka bi bilo treba dojiti polnih šest mesecev. V tem času moramo dohranjevanje omejiti, mati pa naj ne bi uživala alergene hrane.
- Ko mati konča z dojenjem, naj otrok prav tako ne uživa alergene hrane (piščančjih beljakovin, agrumov, oreščkov in hrane, ki vsebuje barvila in konzervanse).
- Redno spiranje nosu in oči ter uporaba razpršil z morsko vodo lahko olajšata simptome in mehansko odstranita alergen.
- Napoved o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v veliko pomoč pri načrtovanju zaščitnih ukrepov.
- Če so simptomi močni, poiščite strokovno pomoč in možnosti imunoterapije.
- Nadzor nad svojim zdravjem in življenjem izvajamo lahko le sami: izrednega pomena so vsakodnevna zdrava prehrana, telesna aktivnost, meditacija in dovolj spanca.
Non-Allergic Rhinitis & Vasomotor Rhinitis
Napoved in dolgoročne posledice
Ni dobro, če seneni nahod ni primerno zdravljen. Če traja dalj časa, bodisi dalj časa ni odkrit bodisi ga ne zdravimo, se lahko v nosu razvijejo polipi, katerih posledica je še bolj zamašen nos. Kar 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom pozneje razvije bronhialno astmo, zato moramo biti pri obravnavanju senenega nahoda vedno pozorni tudi na morebitne simptome.
Ena od značilnosti atopijskih bolezni je, da so nepredvidljive. Nekateri alergijski rinitis prerastejo, pri drugih se potuhne in se čez nekaj let vnovič pojavi, zelo pogosto pa ena atopijska bolezen čez čas preide v drugo. Tako imenovani alergijski pohod se po navadi začne pri dojenčku z alergijo na hrano, v prvih letih življenja se pojavi atopijski dermatitis, pozneje bronhialna astma, v šolskem obdobju pa alergijski rinitis.