Knjiga Kompetentni otrok zagotovo spada med pomembna in prelomna dela na področju vzgoje. Danski avtor Jesper Juul v knjigi pojasnjuje razloge za nove vzgojne smernice, primerja načine vzgoje iz različnih delov sveta in vzgojne vzorce iz preteklosti z današnjimi. Nekdanje destruktivne vrednote, kot so poslušnost, psihično in telesno nasilje in konformizem, ki so vladali v tradicionalni hierarhični patriarhalni družini, so se spremenile. Odgovor nanje je bila demokratična vzgoja, ki pa tudi ni prinesla pričakovanih sprememb. Jesper Juul zato ponuja premislek o novih vrednotah in poudarja, da je vzgoja dinamični dvosmerni proces, v katerem se razvijajo oboji, starši in otroci.
Dvosmernost obstaja zato, ker so otroci kompetentni in sicer od vsega začetka, od rojstva naprej imajo svojo osebnost in so zato po človeški in socialni plati kompetentni partnerji staršev. Seveda to ne pomeni, da ne potrebujejo vodstva! Odrasli se morajo naučiti, da tudi v motečem otrokovem obnašanju najdejo njegovo sporočilo. Otroci staršem dajejo povratne informacije, ki jim omogočijo, da ponovno vzpostavijo lastno kompetentnost in zavržejo nekoristne, neljubeče in samouničujoče vedenjske vzorce.
Za to, da se lahko na ta način učijo od otrok, je potrebno veliko več kot to, da z njimi spregovorijo na demokratičen način. Pomeni, da morajo razviti tako obliko dialoga, kakršnega mnogi odrasli niso zmožni vzpostaviti niti z drugimi odraslimi - osebni dialog, ki temelji na enakovrednosti. Enakovrednost dostojanstva zahteva odprtost in spoštovanje različnosti, pri vzgoji pa to pomeni, da starši skupaj z otroki rišejo zemljevid osebnih in družbenih odnosov.
Jesper Juul: avtor, pristop in Familylab
Jesper Juul že tri desetletja organizira delavnice za starše. S sodelavci iz različnih evropskih držav je na podlagi svojih znanj in izkušenj ustanovil Familylab, mednarodno organizacijo, ki družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. S poletjem 2008 se je začel projekt Familylab tudi v Sloveniji. Del projekta je tudi izdaja knjig Jesperja Juula v slovenskem jeziku.
Pri založbi Didakta so izšle tudi naslednje knjige Jesperja Juula: To sem jaz. Kdo si pa ti?, Družinske vrednote, Od poslušnosti do odgovornosti, Družine z najstniki, Hura, gremo jest in Reci NE brez slabe vesti. Knjiga je zasnovana kot serija pogovorov Jesperja Juula z družinami iz Münchna, v kateri avtor rešitve ponazori z resničnimi primeri.
Temeljne ideje: kompetenten otrok in enakovrednost
Jesper Juul poudarja, da je vzgoja dinamični dvosmerni proces, v katerem se razvijajo oboji, starši in otroci. Otroci so kompetentni partnerji staršev od rojstva naprej, imajo svojo osebnost in so zato po človeški in socialni plati kompetentni. Starši se morajo naučiti osebnega dialoga, ki temelji na enakovrednosti. Enakovrednost pomeni dostojanstvo, odprtost in spoštovanje različnosti. Pri vzgoji to pomeni, da starši skupaj z otroki rišejo zemljevid osebnih in družbenih odnosov.
Daniel J. Siegel: kdo je avtor in kaj ponuja knjiga Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel je diplomiral na Harvardski medicinski šoli in končal podiplomsko izobraževanje na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu, in sicer na področju pediatrije in psihiatrije za otroke, adolescente in odrasle. Trenutno je profesor klinične psihiatrije na Medicinski šoli na Univerzi Kalifornije, eden od direktorjev ustanove Mindful Awareness Research Center na isti univerzi in glavni direktor izobraževalnega centra Mindsight.
V knjigi Celostni razvoj otroških možganov; 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov avtorja Daniel J. Siegel, dr. med in dr. Tina Payne Bryson predstavita najsodobnejša odkritja o razvoju otroških možganov. Oblikovala sta 12 praktičnih metod, ki jih lahko uporabimo pri vsakodnevnih starševskih izzivih. Metode nam pomagajo v težkih trenutkih, ki jih doživljamo s svojimi otroki in nas učijo, kako iz teh trenutkov lahko rastemo mi in naši otroci. Predvsem pa so te metode tudi načini, kako se v posameznih trenutkih odzivati na naše otroke, tako da bomo spodbujali integrativni razvoj njihovih možganov.
V knjigi so predstavljeni najboljši načini, kako se lahko kot starši ustrezno odzovete v kritičnih trenutkih. Preko vsebine se boste z otrokom naučili povezovati mirno in ljubeče ne glede na situacijo. Avtorja v knjigi predstavita 12 metod, ki v najbolj napornih trenutkih krepijo stik med staršem in otrokom. V prijetnem slogu in z jasno podanimi življenjskimi izkušnjami mnogih družin pokažeta, da ob vzgoji, ki meje postavlja sočutno, čustvovanja otroka pa niti ne podcenjuje niti ne precenjuje, otroci dobijo največ.
Ključna spoznanja o možganskih odzivih in vzgoji
- Aktiviran spodnji del možganov onemogoča racionalno mišljenje in nas pripravi za boj ali beg. Pogovor, razlaga, utemeljevanje so v teh trenutkih neučinkoviti. Otrok (pa tudi odrasli!) ne sliši našega sicer jasno izraženega namena, hotenja.
- Ko se otroku, ki deluje s spodnjo polovico možganov, približamo razumevajoče in mu ponudimo le zavetje, fizično in čustveno oporo, se bo počasi aktivirala še druga, racionalna polovica.
- Bistveno je, da se v družinskem življenju trudimo za to, da je pozitivnih izkušenj, ki jih pridobiva otrok, več kot negativnih.
Starši naredimo veliko škode, če se ob čustvenih stiskah otroka odzivamo avtoritarno (ne jokaj!) ali permisivno (spregledamo vsakič, ko otrok udari drugega ali odraslega). To knjigo zato polagam v roke prav vsem, ki se aktivno ukvarjate z otroki (in to nismo le starši - kaj pa babice, dedki, vzgojitelji?) in ne iščete instant nasvetov, niti se ne zanašate na svoj občutek 'saj glede vzgoje že vse vem'. Odprite se za tisto, kar v družino zares prinaša več razumevanja in posluha za potrebe in hotenja vseh članov.
Praktični nasveti za starše pri otrokovih čustvenih izzivih
Ko se otrok ne zmore pomiriti, ne more zaspati, ima en izpad za drugim… takrat se vedno vprašajte, kaj lahko VI storite, da bo njemu lažje. Če otroku ponudimo varno zavetje, sočuten pogled ali zgolj toplo besedo, ko jo potrebuje, mu lahko omilimo stisko, v kateri se je znašel in tako pomirimo (če tudi samo malo) njegov čustveni vihar.
Torej odvzem igric in tv-ja na dolgi rok ni vzgojno, ker s tem nič ne popravimo, le odvzamemo otroku neko stvar h kateri se zateka. Je pa vseeno smiselno omejiti ta čas pred ekrani, saj ne delujejo dobro na otroka, na razvoj, na čustvovanje,… Ampak ne omejiti zaradi vedenja, ampak zaradi skrbi za otroka in za njegov razvoj. In to je treba tudi otroku jasno povedati, zakaj smo omejili.
Otrokom bodite zgled. Če želite spreminjati otrokovo vedenje, morate najprej spremeniti svoje obnašanje. Vsi otroci potrebujejo usmeritev, je pa res, da je nekateri že v samem bistvu potrebujejo več. Ampak istočasno, si otroci želijo samostojnosti. Zato starševstvo nekaj let po rojstvu postane tako zapletena reč.
Primer iz prakse: anonimno vprašanje in strokovni odziv
Imam dva sina, 8 in 4 leta. Velike izzive imamo z 8 letnikom. Od malega je imel izzive z upoštevanjem navodil, ni se želel oblečt, zvečer ne umivati. Ni se sam igral, vedno iskal pozornost, vodstvo. Ne počuti se varno biti v sobi sam čez dan ali zvečer. Notranje je zelo nemiren, ima majnše tike od malega. Po rojstvu bratca se je vse stopnjevalo. Do njega čuti ljubosumje, tekmovalnost, jezo, sovražnost. V zunanjem svetu je zelo nežen, sramežljiv, prijazen, igriv. Znotraj o sebi nima lepega mnenja, da ima grd obraz pravi. Ob grajanju se zdira, kriči. Najraje gleda tv ali igrice na telefonu. Ko tega ni pravi da mu je dolgčas. V igri se ne zamoti dolgo. Najraje se z bratcem igra suvanje, prerivanje. Voden šport ga ne zanima. Če igrata nogomet mu ne bo podal žoge, ne bo popustil. Vedno je igra na nadmoč. Če se igrata trgovino, je vedno prodajalec. Ne popusti v nobeni vlogi. Ne želi ga pri igri ko je zraven drug otrok. Ne zna obrniti negativnih vzorcev, deluje kot da se jih ne zaveda.
Draga anonimna. Mislim, da je vaš sin »zgolj« v neki čustveni stiski. Ko je dobil mlajšega bratca, je bil star dve leti, torej je bil še vedno zelo navezan na vas. In, ker vem kako naporno je ob malčku in novorojenčku, takrat se otroci hitro počutijo malo odrinjene, saj starša ne zmoreta nuditi pozornosti obema v takšni meri kot bi si to želela. Ker pa je bil toliko manjši, je to lahko toliko bolj ponotranjil. To ne pomeni, da ste karkoli naredili narobe, sploh ne. Samo mali otroci ne razmišljajo na enak način kot mi ali pa kot malo starejši otroci in toliko bolj intenzivno doživljajo spremembe sploh pa, če so bili na mamo zelo navezani (kar v večini otroci so).
Ko delamo nekaj lepega oz. njemu po godu, bo nekaj našel da ni ok. Vedno ga pohvalimo se pogovarjamo kako se imamo lepo, če smo prijazni. Ko je po odvzemu tv in igric brez kreganja. Vedno ima občutek da mu nekaj manjka, da mora imeti nek plan kaj bo lahko počel, da mu ne bo dolgčas.
Da bi mu pomagali, je priporočljivo vstopiti v njegov svet in spoznati kaj se tam dogaja in kako se počuti. Skupaj izberita dejavnost, če se ne bo mogel odločiti, jo izberite vi. V to seveda nujno vključite tudi očeta. Skupaj poiščite dejavnost, skakanje, plezanje ali pa skupaj odigrata kakšno igrico. Pogovorite se z njim o občutkih nesprejetosti oziroma tega, da se čuti ne-vidnega. Če se mu ne bo dalo govoriti, ga povprašajte kaj se dogaja.
Priporočena literatura in nadaljnje učenje
- Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel - priporočilo kot priročnik, ki jasno razlaga delovanje otroških možganov in predstavlja 12 praktičnih metod.
- Vzgoja brez drame - priporočilo za nadaljnje razumevanje odzivov in strategij brez eskalacije konfliktov.
- Kompetentni otrok, Jesper Juul - začetek branja za razvijanje enakovrednega osebnega dialoga in razumevanja kompetenc otroka.
Celostni razvoj otrok - angleščina
Tabela: primerjava pristopov Juul in Siegel (poenostavljeno)
| Vidik | Jesper Juul | Daniel Siegel |
|---|---|---|
| Osrednja ideja | Otroci so kompetentni partnerji; enakovreden osebni dialog | Integracija možganskih funkcij; 12 metod za starše |
| Praktični cilj | Razvoj starševske kompetentnosti in enakovrednih odnosov | Ustvarjanje varnega, regulirajočega odziva za integracijo čustev in razuma |
| Priporočilo ob izbruhu čustev | Vstopiti v dialog, ohraniti dostojanstvo, iskati enakovreden stik | Najprej ponuditi varno zavetje in čustveno oporo, nato razlaga |
Avtorja in pristopi se medsebojno dopolnjujejo: Juul ponuja filozofsko in odnosno okvirje enakovrednosti in kompetenc, Siegel pa ponuja nevroznanstveno podlago in praktične metode za odzivanje v kritičnih trenutkih. Oba pomenita premik od avtoritarnih in permisivnih vzorcev k sočutni, usmerjeni in premišljeni vzgoji.
Daniel Siegel, profesor klinične psihiatrije, je pri nas poznan tudi po delu Vihar v glavi, v katerem se posveti najstnikom. P. s.: Po mojem mnenju je knjiga najbolj aktualna za starše, katerih otroci so stari vsaj 2 leti. V knjigi so predstavljeni najboljši načini, kako se lahko kot starši ustrezno odzovete v kritičnih trenutkih. Knjiga je kljub zahtevni temi napisana tako, da jo boste razumeli.
Če se odprto lotimo branja in učenja, lahko spremembe v družini začnejo prav z nami: največje premike v otroku (njegovem vedenju, samopodobi, čustvovanju,…) lahko dosežemo tako, da mi pogledamo vase. Velikokrat zaradi svojih ran, prepričanj, ne zmoremo videti otroka in njegovega sveta. To velja za vse nas, ne zgolj za anonimno. Ko se otrok ne zmore pomiriti, vedno pomislite, kaj lahko VI storite, da bo njemu lažje.
tags: #siegel #celostni #razvoj #otroskih #mozganovjuul #kompetentni