Kaj storiti, če mi je skoraj padel dojenček iz rok

Dojenčki in malčki se hitro zvrnejo s postelje, kavča, stola, vozička, gugalnice in celo previjalne mize. Ko otrok pade, je najpomembneje, da se umirite. Večina padcev bo brez resnih posledic. Otroci so zelo trpežni, padec pa je pogosto videti veliko bolj grozen, kot je v resnici. V večini primerov obisk zdravnika ni potreben.

Od kod prihajajo padci in kdo je najbolj ogrožen

Vzroki za padce dojenčkov: Pri tem ponavadi pride do padca z višine od 50 do 100 cm. Do padca pride zaradi otrokovega kotaljenja, nagibanja, zdrsa ali odrivanja in se najpogosteje dogaja v starosti med 4 in 12 mesecem dojenčka. Pri padcu ponavadi dojenčke zadane ob tla z glavo ali ritko. Dojenčki in mlajši malčki običajno padejo doma s postelje, previjalne mize, stolčka za hranjenje ali po stopnicah. Starejši malčki padejo pogosto tudi na ravnem med hojo in tekom po hiši. Otroci med 5. in 9. letom starosti pa padejo še na otroškem igrišču.

Kaj storiti takoj po padcu

• Ko otrok pade, je ključno, da ostanete mirni in brez panike. To bo otroku pomagalo, da se bo umiril, vi pa boste lažje ocenili otrokovo stanje.
• Pomirite otroka: Poberite ga s tal in ga stisnite sebi. V kolikor je prišlo do lažjega pretresa možganov, boste s tem preprečili, da v primeru bruhanja otrok vdihne bruhanje, ki mu sicer lahko zaide v dihalne poti.
• Preglejte otroka: Najprej preverite ude, glavo in telo. So kakšne bule, odrgnine, rdečine, otekline ali poškodbe? Za dobro oceno boste otroka morali sleči. Če na glavi ali na telesu ne vidite nobene otekline ali večje bule, potem otrok zelo verjetno ni utrpel nobene pomembne poškodbe.
• Ne ponujajte takoj hrane ali pijače: Vsaj 20 minut dojenčka ne dojite oziroma mu ne ponujajte hrane in pijače. V tem času se igrajte z njim in ga zamotite, da bo čim prej pozabil na dogodek.
• Opazujte otroka: Če je po pol ure z njim vse v redu in se obnaša kot da se ni nič zgodilo, bi rad jedel oziroma spal, mu to dovolite. Če se otrok po nekaj minutah pomiri, se smeje in veselo igra, potem ste po vsej verjetnosti varni.

Kdaj obiskati zdravnika ali urgenco

Večina padcev je padec s postelje, stola ali vozička. Otrok v tem primeru ne pade z velike višine in skoraj nikoli ni opaznejših poškodb, tudi če pade na trda tla. Če pa otrok pade z večje višine, npr. s previjalne mize, stola za hranjenje ali mize, pa se lahko poškoduje, še posebej, če pade na trda tla.

Nujno pokličite 112 ali takoj obiščite urgenco, če:

• otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka ali se ne giblje z vsemi štirimi okončinami ali se kakorkoli nenormalno odziva;
• ima hujše vidne poškodbe (večja krvavitev, zlom …);
• ste bili prisotni pri padcu in ste videli, da je otrok padel direktno na glavo, saj je večja možnost za notranje krvavitve;
• otrok neutolažljivo joka, ima občutek, da ga zelo boli, mu postane slabo ali bruha, ali postane nenavadno zaspan;
• opazite nenavadno zavijanje z očmi, slabšanje odzivnosti, nezmožnost vzpostaviti stik z otrokom, pretirano zaspanost, počasnost, bruhanje ali krče;
• neprestano bruhanje ali močna krvavitev, ker je udaril ob ostro oziroma trdo stvar.

Če otrok ne kaže znakov resne poškodbe glave in ni znakov zloma okončin, potem verjetno ni potrebe po obisku zdravnika. Opazujte pa otroka, če bi se pokazali znaki poslabšanja stanja. Če pa je otrok padel z višjega položaja IN je najprej z glavo udaril ob tla, pojdite direktno na urgenco.

Posebni primeri padcev

Padec s previjalne mize

V kolikor otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka, se ne giblje z vsemi štirimi okončinami ali se kakorkoli nenormalno odziva, ima hujše vidne poškodbe (večja krvavitev, zlom …), takoj pokličite 112 in nujno medicinsko pomoč. Otroka čim manj premikajte, vendar v primeru odsotnosti znakov življenja obvezno takoj začnite z oživljanjem. Če otrok normalno zajoka, se po nekaj časa tudi umiri in na njem ni pomembnih znakov poškodbe, lahko nadaljujete z opazovanjem. Predvsem pri udarcih v glavo vedno opazujte otroka še 24 ur po poškodbi.

Padec iz otroške posteljice

Dojenček naj vedno spi v svoji posteljici. Otroška posteljica mora biti dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven. Najkasneje takrat, ko se začne dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, prestavimo dno na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Posteljna ograja mora imeti navpične letvice z razmikom od 4,5 do 6,0 cm in biti brez možnosti za dviganje in spuščanje stranic.

Padec s stolčka za hranjenje

Večina poškodb otrok, povezanih s stolčkom za hranjenje, je posledica padcev, ker otrok ni bil pripet ali ni bil pravilno pripet z varnostnimi pasovi, in ni bil pod nadzorom odrasle osebe. Otroka zato vsakič, ko je nameščen v stolčku za hranjenje, pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in mu prilagodimo dolžino varnostnih pasov. Nameščena pomična mizica ne zagotavlja varnosti otroka v sedežu in ne nadomešča pripenjanja z varnostnimi pasovi.

Padec po stopnicah

Ograjice za stopnice preprečujejo padec majhnega otroka po stopnicah, zato vedno namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic. Ograjico, ki se namesti z mehanizmom na podtlak in brez vijačenja v steno, uporabljamo le na dnu stopnic, ker lahko popusti pod težo otroka. Pri hoji po stopnicah majhnega otroka vedno držimo za roko, z drugo pa naj se sam drži za držalo stopniščne ograje, ki mora segati od prve do zadnje stopnice.

Opazovanje po udarcu v glavo

Priporočljivo je, da otroka intenzivno spremljate vsaj 24 do 48 ur po padcu ali udarcu v glavo. Če se otrok po nekaj minutah pomiri, se smeje in veselo igra, potem ste po vsej verjetnosti varni. Pri teh simptomih gre lahko za počeno lobanjo ali notranje krvavitve: bruhanje, iritabilnost, težave z ravnotežjem, buška ali kakršnekoli spremembe obnašanja. Takrat poiščite nujno medicinsko pomoč.

Po besedah namestnika vodje Urgentnega kirurškega bloka dr. Uroša Tominca je malo verjetna poškodba možganov, če je otrok po padcu pri polni zavesti, če je bister in buden, če takoj zajoka, če na glavi ni globoke rane ali hujše poškodbe mehkih delov, če se normalno vede, ne bruha, ni zaspan in ni drugih sprememb. Takrat zdravnik otroka največkrat skrbno pregleda, oskrbi in po potrebi zašije morebitno rano ter ga odpusti domov z navodili bolnikom s poškodbo glave.

Bruhanje ni vedno nujno znak za preplah. Otrok lahko recimo enkrat bruha zaradi šoka, strahu, silovitega joka; nevarno je večkratno bruhanje. Dobro je tudi obiskati zdravnika ob morebitni krvavitvi iz nosu - čeprav je lahko posledica padca na obraz in gre lahko tudi za zlom nosne kosti - in ob krvavitvi iz ušes. Nazaj k zdravniku je po pregledu in odpustu nujno treba, če pri otroku opazimo nenadno zaspanost, če je zmeden, če se nenavadno vede, če čudno govori in nas ne razume, če ga boli močno glava, če ne more premikati noge ali roke, če ga zanaša, če dvojno ali megleno vidi, če krvavi iz nosu ali ušes, če čudno diha, če slabše sliši.

Kaj lahko naredimo za preprečevanje padcev

• Vedno nadzorujte otroka: Nikoli ne puščajte dojenčka ali malčka brez nadzora na dvignjenih površinah, kot so postelja, kavč, previjalna miza ali stol za hranjenje. Nesreča se lahko zgodi v trenutku nepazljivosti.
• Zavarujte okolico: Uporabite varnostne ograjice za stopnice, zaščitite ostre robove pohištva in poskrbite, da so nevarni predmeti izven otrokovega dosega.
• Izberite varno opremo: Ob nakupu izberemo previjalno mizo s širokim podnožjem, ki zagotavlja stabilnost, površina za previjanje pa mora imeti dvignjene robove na treh stranicah, ki preprečujejo padec otroka. Nekatere previjalne mize imajo tudi varnostni pas, s katerim otroka lahko pripnemo.
• Priprava pred previjanjem: Že pred previjanjem si na doseg roke pripravimo vse, kar potrebujemo, vendar zunaj otrokovega dosega. Kadar moramo stran od previjalne mize (ali postelje), da se oglasimo na telefon ali hišni zvonec, vedno vzamemo otroka s seboj.
• Učite otroka varnosti: Ko otrok odraste, ga lahko postopoma učite o varnosti in posledicah neprevidnosti.
• Ne krivite sebe: Nesreče se dogajajo. Če se zgodi padec, se osredotočite na otrokovo dobro počutje in ustrezno ukrepanje.

Praktični napotki in izkušnje drugih staršev

Nesreče se dogajajo. Sploh, ko ste neprespani in zaposleni z milijon stvarmi, ki jih skrb za novorojenčka zahteva. Ne glede na to, kako pazljivi ste, se vsakemu staršu lahko pripeti nesreča v trenutku nepozornosti. Najprej zadihajte in si odpustite, takoj ko otroka poberete. Občutki krivde, tesnobe in jeze na samega nase, so v teh trenutkih zelo močni, a to ne pomeni, da ste slab starš.

Po večini so ti padci čisto nedolžni in ne terjajo nobenih posledic. Otrok po padcu pogosto zajoka in se hitro pomiri, v mnogih izkušnjah staršev se je končalo brez poškodb. V raziskavi Univerze Newcastla so ugotovili, da je bilo pri manj kot enem odstotku padcev rezultat pretres ali poškodba lobanje.

Če ste v dvomih ali če opazite kakršnekoli spremembe, kot so bruhanje, zaspanost, nezmožnost normalnega prebujanja, nenavadno vedenje ali drugi omenjeni znaki, poiščite zdravniško pomoč. Ko se padec že zgodi, je razen obiska zdravnika malo drugih možnosti za ukrepanje.

Kako zdravnik oceni poškodbo

Zdravnik bo zavestnega, bistrega otroka z lažjo poškodbo glave največkrat pozorno pogledal in se niti ne bo nujno odločil za rentgensko sliko. Če pa se vseeno odloči zanjo, lahko na rentgenu vidi zgolj morebitni zlom lobanje, poškodb možganov pa ne. CT-možganov pa vedno opravijo, če je otrok po padcu izgubil zavest, če bruha, če je zaspan, če nevrološko ni v redu. Otroka nato vedno sprejmejo na opazovanje v bolnišnico za 24 do 48 ur, je razložil dr. In znaki hujših poškodb možganov se lahko pokažejo šele po nekaj urah, največkrat dveh do treh urah, včasih pa celo nekaj dni po poškodbi glave.

Pomembno je, da se zavedamo, da so padci del otrokovega odraščanja in razvoja. Naša vloga je, da ustvarimo čim bolj varno okolje, ukrepamo ustrezno ob morebitnih poškodbah in predvsem ostanemo mirni, saj naša panika otroku ne bo pomagala.

tags: #skoraj #padel #dojencek #iz #rok