Pravice do skrajšanega delovnega časa po porodu — zakonodaja in praktični nasveti

Krajši delovni čas je zagotovo postal večji hit v zadnjih letih, ko se vse več govori o izgorelosti na delovnem mestu, preutrujenosti in na splošno zgaranosti od prevelike količine dela. Zaradi načina dela in tehnologije so se meje med osebnim in službenim časom začele brisati, zaradi česar je kljub boljšemu življenjskemu standardu izgorelost pravzaprav postala pogost pojav na delovnem mestu. Ker pa se vse več ljudi zaveda, da je treba dobro poskrbeti za lastno fizično in psihično zdravje, je tudi ideja o skrajšanem delovnem času vse bolj zaživela v zadnjih letih. Ljudje se odločajo za zaposlitev za krajši delovni čas iz različnih razlogov - najsi je to zaradi starševstva, utrujenosti ali česa drugega.

V nadaljevanju bomo raziskali, katere so pravice in obveznosti, ki obstajajo pri zaposlitvi za krajši delovni čas, in na kaj morate biti pozorni pri krajšem delovnem času. Najprej se pogovorite z delodajalcem, ki ste ga dolžni obvestiti o začetku skrajšanega delovnika 30 dni pred nastopom. Zatem sklenete aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Kaj pomeni krajši delovni čas in v katerih oblikah ga lahko uveljavljate

Definicija krajšega delovnega časa je pravzaprav kakršnakoli oblika zaposlitve, kjer je tedenski obseg dela manjši od 40 ur. Če razmišljate o zaposlitvi za krajši delovni čas, vedite, da se ne rabite odločati med 40-urnim in 20-urnim delovnikom, temveč se lahko odločite tudi za 25, 30 ali 35-urni tedenski delovnik. Ni treba, da greste pri krajšem delovnem času iz ene skrajnosti v drugo, temveč najprej v miru premislite, koliko ur dela na dan vam ne predstavlja prevelikega bremena. Za nekatere je to 7 ur, za nekatere 6 ur, za nekatere pa res samo 4 ure.

V Sloveniji, kjer na splošno obstaja mantra, da je »treba delat, kolk'r se le da« se mogoče včasih težko odločimo, da bi imeli v službi krajši delovni čas, čeprav bi to nujno potrebovali. Tu je treba tudi opomniti na dejstvo, da ni nujno, da je zaposlitev za krajši delovni čas trajna. Lahko se zanjo odločite preprosto za neko obdobje, dokler otroci ne zrastejo ali si ne opomorete od preutrujenosti, nato pa greste nazaj na 40-urni delovnik, če vam to ustreza.

Skrajšan delovni čas zaradi starševstva - kdo je upravičen

Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega staršem zagotavlja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka. Pravico do krajšega delovnega časa imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju; v tem primeru imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.

Pravico do krajšega delovnega časa ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev. Pravica vam pripada kot enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki so mlajši od 18 let. Pravico do krajšega delovnega časa vam ne pripada, če je otrok v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo.

Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Pravico do krajšega delovnega časa imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

Minimalna obseg delovnega časa in delitev pravice med staršema

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko hkrati koristita tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.

Pravne obveznosti delodajalca in razporeditev delovnega časa

Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da je lahko krajši delovnik za največ polovico. Če delavec uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom, mu je delodajalec dolžan to omogočiti. V tem primeru je potrebno ustrezno popraviti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi ali skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Iz pogodbe oziroma aneksa mora izhajati obdobje, v katerem roditelj dela krajši delovni čas. Polega tega mora biti navedeno število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.

Razporeditev ur je prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem ter zmožnostim za želeno delo glede na delovni proces. Na inšpektoratu so razložili, da se lahko delovni čas razporedi le enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ne določa omejitev glede razporeditve delovnega časa. Prav tako omejitev ne določa Zakon o delovnih razmerjih. Delovni čas za starše torej ni predpisan.

Pri tem je potrebno upoštevati omejitve, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). To so: prepoved dela preko polnega delovnega časa, prepoved neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa, omejitve v zvezi z nočnim in nadurnim delom. Hkrati so na inšpektoratu opozorili, da delodajalec zaposlenemu na skrajšanem delovnem času zaradi starševstva ne sme odrediti dela preko določenega krajšega delovnika in da ne sme neenakomerno razporediti oziroma začasno prerazporediti delovnega časa. Lahko pa odredi delo tudi popoldan, v soboto in nedeljo. "Splošna delovnopravna zakonodaja ne ščiti staršev pred delom v dopoldanski oziroma popoldanski izmeni".

Pravice, izplačila in socialni položaj pri krajšem delovnem času

Delodajalec plačuje sorazmerni del prispevkov in dejansko število ur, kar pomeni, da na denimo polovičnem delovnem času na dan izplačila prejmete samo polovico neto plače. Pri zaposlenem za polovični delovni čas je bistvena razlika v tem, da mu pripada dopust glede na razporeditev delovnih dni. Enako se dopust sorazmerno zmanjša pri zaposlenih, ki delajo na primer po 4 ure in le 3 dni v tednu. Delavcem pripada tudi celotni letni dopust ter tudi celotni regres za letni dopust. V tem pogledu gre vsekakor za več pravic kot pri krajšem delovnem času, ki ni vezan na starševstvo.

Regres je vezan na letni dopust, tako da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika. Torej, delavec s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden bi bil upravičen do polovičnega regresa. Zaposlenim so prispevki za socialno varnost kriti samo v sorazmernem delu glede na število tedenskih ur zavarovanja. Prav tako jim v istem deležu tečeta pokojninska in delovna doba. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se pokojninska doba prav tako obračunava sorazmerno. Če torej delavec dela s skrajšanim delovnim časom 20 ur na teden, mu bo v enem letu priznano 6 mesecev pokojninske dobe.

Skrajšan delovni čas zaradi starševstva in posebnosti: delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, je sicer plačan sorazmerno svoji dejanski delovni obveznosti, je pa zavarovan za polni delovni čas. V primeru, da ima delavec skrajšan delovni čas zaradi invalidnosti ali starševstva, mu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delavnik.

Nadomestilo za malico in prevoz

Če se odločite za zaposlitev za krajši delovni čas v obsegu 20 ur ali več, je dobro vedeti, da vam že pri polovičnem delovnem času (20 ur/teden) pripada malica in prevoz. Zato ste lahko brez skrbi, da bi samo zaradi skrajšanega delovnega časa izgubili nadomestilo, saj znesek nadomestila za hrano in prevoz ostane enak, kakor če zaposleni dela polni delovni čas. Višina zneska za malico in prevoz je odvisna od števila dni, ko zaposleni dela, ne od števila ur. Tako bi vam pripadalo manj malic in prevozov, če ste na primer prej delali 5 dni v tednu, sedaj pa delate 3 dni v tednu. Pri skrajšanem delovnem času je edina razlika pri času za malico, saj ima pri 40 urnem delavniku zaposleni pravico do 30 min odmora za malico, medtem ko je pri skrajšanem delovnem času 20 ur na teden ta le 15 min. Nadomestilo za prevoz pripada zaposlenemu glede na število dni, ko se pelje v službo. Tudi nadomestilo za malico je vezano na prisotnost na delu, vendar pod pogojem, da je v službi 4 ure ali več. Delavec, ki dela manj kot 4 ure, te pravice nima, razen če tako določa kolektivna pogodba.

Kako uveljaviti pravico do skrajšanega delovnega časa - koraki

1. Najprej se pogovorite z delodajalcem, ki ste ga dolžni obvestiti o začetku skrajšanega delovnika 30 dni pred nastopom.
2. Zatem sklenete aneks k pogodbi o zaposlitvi; iz pogodbe ali aneksa mora izhajati obdobje, v katerem delate krajši delovni čas, in število ur dela na teden oziroma na dan.
3. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti nato uveljavljate na Centru za socialno delo, kjer osebno ali po pošti oddate izpolnjeno vlogo s priloženim aneksom k pogodbi o zaposlitvi z navedenim obdobjem krajšega delovnika in številom ur.
4. Če uveljavljate skrajšan delovnik do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je treba predložiti tudi zdravstveno dokumentacijo.

Priporočila in praktične opombe

• Razporeditev ur je prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem. Pravniki z izkušnjami na kadrovskem področju priporoča, da delodajalci pripravijo pravilnik o razporeditvi delovnega časa.
• Da bo pogodba o zaposlitvi pravno formalno uredila medsebojne pravice delavca in delodajalca tako, da ne bo prihajalo do dvomov, sporov ali kazni inšpektorja za delo, vam priporočamo pravno svetovanje.
• V primeru kršitev ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpekotrata RS za delo.

Sankcije in statistika

Če delodajalec ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, mu grozi od 3000 do 5000 evrov, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov globe. V letu 2017 se je za skrajšan delovni čas odločilo 9.891, v letu 2018 10.454, v letu 2019 pa 10.397 slovenskih staršev. V veliki večini se za krajši delovnik odločajo mamice - v letu 2019 je bilo denimo na skrajšanem delovnem času 20.456 mamic in 798 očetov - in večinoma gredo na polovični delovnik, kažejo podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Država plačuje zgolj prispevke, pa še to minimalne, in v letu 2019 je izplačala 19,3 milijona evrov prispevkov za skrajšan delovni čas.

Pogoste zmote in nepoznavanje zakonodaje

Krajši delovni čas zaradi starševstva, opažamo, da je nepoznavanje zakonodaje s strani delodajalcev in delavcev glede tega področja še vedno veliko. V naši pravni službi prejemamo vse več vprašanj o krajšem delovnem času zaradi starševstva. Vse več staršev se namreč odloča za krajši delovni čas. Ko je govora o skrajšanem delovnem času, zaposleni pričakujejo, da bodo imeli krajši delovni čas (na primer 32 ur tedensko), vendar tudi ohranili vse ostale pravice enake (plačo, pokojninsko zavarovanje, prispevke, dopust). Delovni čas je zapisan v pogodbi o zaposlitvi, kolektivni pogodbi ali drugih aktih. Velja, da polni delovni čas traja 40 ur tedensko.

Nasveti za starše in samozaposlene

• Pravice veljajo tudi za enega od staršev samostojnih podjetnikov, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.
• Najprej se pogovorite z delodajalcem in po potrebi poiščite pravno svetovanje, da bo dogovor jasno zakonsko urejen v aneksu k pogodbi o zaposlitvi.
• Pravico uveljavljate največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se vam pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega.

Delodajalci vam morajo omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, "kar je še zlasti pomembno pri razporeditvi delovnega časa, predvsem pri krajšem delovniku zaradi starševstva, ki je namenjen varstvu in negi otroka", so pojasnili na inšpektoratu za delo. Da bo pogodba o zaposlitvi pravno formalno uredila medsebojne pravice delavca in delodajalca tako, da ne bo prihajalo do dvomov, sporov ali kazni inšpektorja za delo, vam priporočamo pravno svetovanje.

tags: #skrajsan #delovni #cas #po #porodu