Izguba otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu je globoka travma, ki zahteva tako čustveno kot praktično podporo. V Sloveniji zakonodaja primarno ureja materinski, očetovski in starševski dopust v kontekstu rojstva, vendar obstajajo tudi posebne pravice, možnosti bolniškega dopusta, socialna pomoč, pravna ureditev pogreba ter podpora društev in zdravstvenih služb, ki se navezujejo na situacije ob smrti otroka.
Materinski dopust: namen, trajanje in obravnava ob izgubi
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Praviloma traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/ginekologinja. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
V primeru smrti otroka med nosečnostjo ali po porodu, se lahko vprašanje materinskega dopusta obravnava nekoliko drugače. Če je otrok umrl po 20. tednu nosečnosti, se lahko ženski prizna porodniški dopust v trajanju 42 dni po porodu, ki se uredi na centru za socialno delo (CSD). Vendar pa je ključno poudariti, da ta obdobja niso namenjena neposredno žalovanju, temveč so povezana z okrevanjem po porodu.
Bolniški dopust in strokovna psihološka pomoč
Ko pride do izgube otroka, je ključno, da starši prejmejo ustrezno zdravstveno in psihološko podporo. Po splavu (teža ploda do 500 g) ženski pripada 2-4 tedne bolniške. Osebni zdravnik ji lahko predpiše do en mesec bolniškega dopusta, nato pa jo mora napotiti k strokovnjaku (psihologu, psihiatru), ki bolniški stalež podaljša. Po porodu (teža ploda nad 500 g) pripada ženski 42 dni porodniškega dopusta; to obdobje pogosto ni dovolj za proces žalovanja, zato ji lahko osebni zdravnik ponovno predpiše bolniško in nato mnenje specialista, na primer psihologa.
Vse se dobi na napotnico brez čakalnih dob. Znotraj tega ima ženska dostopnost do psihiatrične pomoči (čeprav se v zgodnji fazi žalovanja antidepresivi običajno ne priporočajo). Antidepresivi se uvedejo po 4-6 mesecih, če se oseba ne more sestaviti in normalno funkcionirati. Pogovor s psihologom ponudijo tudi že v porodnišnici; za nadaljnjo obravnavo pa je potrebna napotnica, ki jo napiše osebni ginekolog. Obstaja tudi možnost, da ginekolog izda permanentno napotnico, kar pomeni, da ni treba vsakič znova po novo napotnico za obravnave.
Kljub osredotočenosti zakonodaje na pravice matere je nujno vključevati tudi očete. Naj si tudi oče vzame bolniški dopust (na podlagi napotila osebnega zdravnika), da gresta skupaj skozi procese žalovanja. Očetovski dopust ne "pripada" avtomatično ob izgubi, ampak očetje lahko uveljavljajo bolniški stalež oz. dopust, odvisno od dogovora z delodajalcem.
Starševski dopust in prenos pravic
Starševski dopust traja 160 koledarskih dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, 60 dni pa je neprenosljivih za vsakega od staršev. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. V dogovoru natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo.
Mati lahko izrabi 260 koledarskih dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 100 koledarskih dni starševskega dopusta. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Finančna nadomestila in upravičenosti
Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo navzgor ni omejeno, očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače.
Osnova za nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Starševski dodatek je namenjen materi ali očetu, ki niso zavarovani za starševsko varstvo (študentke, nezaposleni) in trenutno znaša določen mesečni znesek; upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pokop mrtvorojenega ali umrlega otroka: možnosti in finančna pomoč
Glede pokopa mrtvorjenega otroka se starša odločita že v porodnišnici, kjer po porodu izpolnita obrazec. Možnosti vključujejo:
- individualni pokop: v družinskem ali novem grobu s pogrebno slovesnostjo;
- skupinski raztros v spominskih parkih ali individualni pokop v skupnem grobu (možnost na pokopališčih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Novi Gorici);
- posebni spominski parki: Park zvončkov Ljubljana, Zvezdice Postojna in Polje belih vrtnic Maribor.
Ker je pogreb ob smrti otroka lahko velik finančni zalogaj, država socialno šibkejšim nudi pomoč v obliki denarnih prejemkov: pogrebnina in posmrtnina. Pogrebnina je denarni prejemek za pomoč pri kritju stroškov pogreba, posmrtnina pa za finančno pomoč svojcem umrlega. Višino pogrebnine in posmrtnine izračunajo na centru za socialno delo glede na denarni cenzus in ni nujno, da bosta oba prejemka pokrila stroške pogreba.
Ustvarjanje spominov in človeški vidik oskrbe
Staršem je treba omogočiti čim več spominov na otroka: možnost da vidijo, pestujejo ali se dotaknejo svojega otroka pred smrtjo ali po njej v mejah razumnega; da dobijo fotografijo svojega otroka ali da jo institucija shrani do takrat, ko jo starša želita videti; zbiranje spominov (novorojenčkovo zapestnico, slike ultrazvoka, odtis stopala ali roke, pramen las, zapis o otrokovi teži in dolžini, nogavičke). Dajanje imena otroku ustvarja vez z njim. Upoštevajo se kulturni in religiozni obredi ob smrti.
Ključno je tudi, da zanje skrbi osebje, ki se zna vživeti v njihova občutja, spoštuje čustva, misli, prepričanja in individualne zahteve. Staršem se omogoči, da so v času hospitalizacije skupaj z otrokom, kolikor je le mogoče, in da imajo čas, ko so sami z otrokom. Pomembno je tudi, da so starši poučeni o procesu žalovanja ter, da imajo možnost zahtevati obdukcijo in patološke preglede, kolikor to določa zakonodaja.
Društva in podpora: Društvo Solzice in drugi viri
V Sloveniji delujejo društva, ki nudijo podporo staršem ob izgubi otroka. Društvo Solzice je eno izmed takšnih društev, ki pomaga družinam, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Pomagajo žalujočim družinam in njihovim članom ob smrti otroka, ozaveščajo starše o pomenu ustvarjanja spominov, pokopu in slovesu od otroka ter jih kasneje vodijo skozi procese žalovanja.
Društvo Solzice pomaga tudi pri pravno-formalnih zadevah, kot so urejanje rojstnih in mrliških listov, prijave smrti, stik s CSD itd. Na njihovi spletni strani so na voljo članki in uporabne informacije ob izgubi otroka. Organizirajo sloves od otroka v porodnišnici, nudijo pomoč pri izvedbi skupinskih in individualnih pokopov ter nudijo individualne pogovore z žalujočimi starši, podporo sorojencem in ostalim sorodnikom, skupine za samopomoč in pomoč pri vračanju na delovno mesto. Izdali so tudi knjigo "Prazna zibka, strto srce" in odprli pokopališča oziroma spominske parke v Sloveniji.
Pravice študentov in podaljšanje študija
Ob smrti otroka lahko študenti na podlagi zdravniških potrdil zaprosijo za podaljšanje časa študija za eno leto zaradi izrednih okoliščin. Na komisijo za študijske zadeve (na fakulteti) pošljejo prošnjo za podaljšanje študija zaradi smrti otroka in priložijo dokumente, ki dokazujejo, da niso bili sposobni opravljati študijskih obveznosti.
Za prvi mesec oziroma 42 dni, kot bi jim pripadala porodniška (če bi bili prej vsaj eno leto zaposleni), lahko osebni zdravnik napiše potrdilo. Večina fakultet nato še za en mesec podaljša študij, za obdobje po tem pa zdravniško potrdilo izda klinični psiholog. Torej za podaljšanje časa študija na podlagi bolniške je potrebno biti "na bolniški" vsaj 3 mesece. Rok in način oddaje prošnje se razlikujeta med fakultetami.
Praktični koraki, ki jih lahko starši naredijo po izgubi
- Obvestilo delodajalcu in ureditev dopusta ali bolniške: v sodelovanju z osebnim zdravnikom in CSD.
- Ureditev formalnosti: prijava smrti, urejanje rojstnega in mrliškega lista, stik s CSD ali društvi za pomoč.
- Odločitev o pokopu: izpolnitev obrazca v porodnišnici in dogovor s pogrebnim zavodom.
- Ustvarjanje spominov: zbiranje fotografij, odtisov, zapestnic, pramena las itd.
- Iščite psihološko podporo: pogovori v porodnišnici, napotnice za nadaljnjo obravnavo, vključevanje očetov.
- Preverite upravičenost do finančne pomoči: pogrebnina, posmrtnina, starševski dodatek, morebitne druge socialne pravice.
Tabela: Ključne pravice in roki
| Vrsta pravice | Trajanje / Opombe |
|---|---|
| Materinski dopust | 105 dni (15 dni obveznih); 42 dni po porodu pri smrti otroka po >20. tednu |
| Očetovski dopust | 15 dni v strnjenem nizu; možnost bolniškega dopusta za žalovanje (odvisno) |
| Starševski dopust | 160 dni za vsakega; 60 dni neprenosljivih; prenos do 100 dni med staršema |
| Bolniška po splavu | 2-4 tedne; podaljšanje na podlagi strokovne ocene |
| Porodniška po smrti po >500 g | 42 dni; možnost nadaljnje bolniške in psihološke podpore |
| Finančna pomoč (pogrebnina/posmrtnina) | Izračun na CSD glede na denarni cenzus |
| Podaljšanje študija | Do 1 leto na podlagi zdravniških potrdil in postopkov fakultete |
Pomembna priporočila za starše in strokovnjake
- Omogočiti staršem čim več časa z otrokom in zbiranje spominov, spoštovati kulturo in vero.
- Vključevati očeta v procese žalovanja in administracije.
- Zagotavljati dostop do psihološke obravnave od prvih trenutkov in nadaljnje podpore s primerno napotnico.
- Izkoristiti podporo društev, kot je Društvo Solzice, pri pravnih postopkih in pri organizaciji slovesnosti ter psihološki pomoči.
- V primeru potrebe po obdukciji ali patoloških pregledih naj starši dobijo jasno informacijo o postopkih in pravicah.
Izguba otroka je izjemno težka izkušnja, ki zahteva celovito podporo in razumevanje s strani družbe. Čeprav materinski dopust ni neposredno namenjen žalovanju, zakonodaja in različne institucije nudijo pomoč v obliki bolniškega dopusta, strokovne psihološke podpore, možnosti za ureditev pokopa, finančne pomoči ter podpore s strani specializiranih društev. Starši se lahko obrnejo na center za socialno delo, osebnega zdravnika, ginekologa ter društva, ki nudijo specifično podporo ob izgubi otroka.
tags: #smrt #otroka #porodniski #dopust