Vzroki in zdravljenje asimetrije glave pri dojenčku

Asimetrija glave pri dojenčku (zaležana glava) in hude poškodbe možganov zaradi pretresa sta različna stanja, zato je pomembno ločiti vzroke, potek in načine ukrepanja. Sindrom pretresenega dojenčka je huda možganska poškodba, ki jo povzroči močno tresenje malčka ali dojenčka, ki poškoduje možganske celice dojenčka in preprečuje, da bi otrokovi možgani prejeli zadostno količino kisika. Sindrom pretresenega dojenčka imenujemo tudi sindrom pretresenega udarca, sindrom tresenja vratne hrbtenice, povzročena poškodba glave ali zloraba.

Zaležana glava (plagiocefalija, brahiocefalija) je po drugi strani pojem, ki označuje asimetrično oblikovano lobanjo pri dojenčkih in majhnih otrocih. Zaležana glava pri dojenčkih ne pomeni poškodbe možganov, temveč spremembo oblike lobanje, ki lahko nastane pred, med ali po rojstvu zaradi zunanjih pritiskov na lobanjo med razvojem.

Kako nastane sindrom pretresenega dojenčka

Običajno nastane zaradi nepremišljenega ravnanja staršev ali zdravnikov z otrokom, kar povzroči hudo poškodbo možganov. Novorojenčki imajo nerazvite vratne kosti in mišice. V tem primeru, če z dojenčkom ravnamo nepremišljeno ali ga močno stresamo, se njegovi šibki možgani v notranjosti vedno znova premikajo sem in tja, kar lahko povzroči otekline, podplutbe ali celo krvavitve, saj so organi že krhki, občutljivi in nerazviti. Ker sindrom pretresenega otroka poškoduje možgane, zunanje poškodbe niso vidne.

Dojenčki, ki jih prizadene sindrom pretresenega otroka, večinoma ne preživijo. Če obstaja sum na poškodbo vratu ali hrbtenice, je potrebna takojšnja medicinska pomoč. Bruhanje, krči ali epileptični napadi so takojšnje posledice, ki jih je treba preveriti. Preprečiti je bolje kot zdraviti, saj za poškodbe možganov pri dojenčkih ni zdravljenja. Previdno ravnanje, izogibanje ponavljajočemu in močnemu stresanju otroka lahko prepreči sindrom pretresenega otroka. Vsaka vrsta tresenja ne povzroči sindroma pretresenega otroka.

Vzroki za zaležano glavo (asimetrijo)

Zaležana glava se pojavi pri približno 20% dojenčkov, vendar večinoma ne povzroča resnejših zdravstvenih težav. Do zaležane glave lahko pride zaradi različnih dejavnikov:

• Med nosečnostjo: zaradi določenega položaja v maternici ali premalo prostora v maternici (večplodna nosečnost, stiskanje med dvojčkoma).
• Med porodom: predvsem pri težkem in dolgem porodu ali pri posebnostih poroda (ozek porodni kanal, drugi pritiski na lobanjo).
• Po porodu: v prvih tednih in mesecih je lobanja dojenčka relativno mehka in hitro raste; dolgotrajen pritisk na en del lobanje (npr. dolgotrajno ležanje na hrbtu ali vedno v isti smeri) lahko vodi do sploščenosti.
• Drugi dejavniki: napačen položaj v vozičku, kriv vrat (najpogostejša deformacija vratu in glave v zgodnjem otroškem obdobju), pretirana uporaba avto-sedežev, gugalnikov in podobne opreme.

Vrste zaležane glave

Obstajajo različne oblike, odvisno od prizadetega predela lobanje:

• Plagiocefalija: asimetrična diagonalna sploščenost ene strani glave; ušesa so lahko neusklajena in glava izgleda kot paralelogram, ko jo gledamo od zgoraj.
• Brahiocefalija: zadnji del glave je ploščat, sprednji del izbočen; lobanja je relativno široka in kratka (širina vsaj 80% dolžine).

Kako prepoznamo zaležano glavo

Lobanja dojenčka, ki nima zaležane glavice, je na zadnjem delu popolnoma okrogla in na obeh straneh simetrična. Opazimo lahko tudi, da lasje na eni strani ne rastejo ali rastejo manj gosto. Praviloma so ravno starši tisti, ki prvi opazijo nepravilnosti. Diagnosticiranje zaležane glave je hitro in enostavno z običajnim pregledom pri pediatru, ki oceni obliko glave, čelo, obraz, čeljust in oči.

Možni vplivi zaležane glave na razvoj

Zaležana glava lahko vpliva na kasnejši razvoj otroka na več načinov: dolgotrajna zaležanost lahko povzroči asimetričen razvoj lobanje in obraza, vodi lahko v težave s hranjenjem ter težave z zobmi, lahko vpliva na slušni in vidni razvoj, povzroča težave s spanjem, dihalne težave in vpliva na psihosocialni razvoj. Vendar je pomembno poudariti, da zaležana glava ne vpliva na razvoj možganov dojenčkov, temveč le na obliko glave. Večina razvojnih zamud pa se s pravo pomočjo odpravi.

Preprečevanje zaležane glave

Najpomembnejše pri preprečevanju zaležane glave po rojstvu je stalno spreminjanje položaja dojenčka. Njegovo gibanje naj bo čim bolj raznoliko že od samega začetka življenja:

• Preživljanje časa na trebuščku: najpomembnejša praksa za preprečevanje zaležane glave; buden dojenček naj čim več časa preživi v trebušnem položaju, s čimer krepi mišice vratu, ramen in rok ter spodbuja razvoj grobih motoričnih sposobnosti in senzorični razvoj.
• Spreminjanje položaja med spanjem: tudi med spanjem menjajte položaj glave, da preprečite pritisk na eno stran.
• Izogibanje dolgotrajni uporabi avto-sedežev, gugalnikov in podobnih pripomočkov: pretirana uporaba ovira gibalni razvoj in poveča tveganje za zaležano glavo.
• Pravilno rokovanje (handling): premikajte se počasi in "lovite" očesni stik, spodbujajte obračanje glave v obe smeri; samostojno obvladovanje glave je prvi pomemben naloga v gibalnem razvoju.
• Ob izmeničnem dojenju ali hranjenju po steklenički menjajte stran, na katero obrnete dojenčka.

Obravnava in zdravljenje zaležane glave

Zdravljenje se običajno osredotoča na spremembe v otrokovem položaju in spodbujanje različnih oblik gibanja in aktivnosti. Pri lažjih oblikah se zaležana glavica pogosto popravi že sama v prvem letu starosti. Zgodnje zdravljenje pa lahko pomaga preprečiti nadaljnje deformacije in zmanjša tveganje za kasnejše razvojne težave.

• Menjava položajev in vaje: spodbujanje raznolikosti položajev, vaje, ki jih svetuje fizioterapevt, ter rutine za trebušni položaj in tehnike handlinga.
• Fizioterapija: obisk fizioterapevta je lahko zelo koristen; fizioterapevti so usposobljeni za oceno in zdravljenje te težave ter podajo nasvete in vaje za krepitev mišic vratu, hrbta in ramen.
• Ortopedska čelada: čelada deluje tako, da izvaja nežen pritisk na določene dele glave; lobanjske kosti sledijo rasti možganov v naravno obliko. Čelada zagotavlja tesen, okrogel prostor za rast glavice in preusmerja rast proti zaležanim predelom. Zdravljenje s takšno čelado se običajno začne med 4. in 6. mesecem, trajanje zdravljenja pa je odvisno od starosti dojenčka, resnosti stanja in hitrosti rasti dojenčkove glave.
• Kirurški poseg: v izjemnih primerih, ko konzervativni pristopi niso učinkoviti ali gre za prezgodnje zapiranje lobanjskega šiva (craniosynostosis), se lahko razmisli o kirurškem posegu. Ti primeri so redki in obravnava se izvaja v sodelovanju z več specialisti.

Pogledi strokovnjakov in pomisleki glede čelad

Med strokovnjaki niso enotna stališča glede uporabe čelad. Nekateri zdravniki in pediatri poudarjajo, da se številne asimetrije popravijo same od sebe in da mehanske metode (vključno s čeladami) niso vedno podprte z dokazi (evidence based). Dr. Lilijana Kornhauser Cerar poudarja, da se take asimetrije pogosto popravijo same od sebe najkasneje do 2. leta in da so povezane pretežno z estetskimi pomisleki, otroci pa se običajno normalno razvijajo.

Po drugi strani imajo v nekaterih državah daljšo prakso uporabe terapije s čeladami in obstajajo poročila staršev, ki pri posameznih otrocih zaznajo izboljšanje po nošenju čelade. V praksi je odločitev pogosto odvisna od resnosti asimetrije, starosti otroka ob začetku zdravljenja, razpoložljivosti terapevtskih možnosti in pričakovanj staršev.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

V vsakem primeru, če opazite, da ima vaš otrok zaležano glavico, se posvetujte s pediatrom. Pediater bo po potrebi napotil k fizioterapevtu ali specialistu za nadaljnjo oceno. Če obstaja sum na prezgodnje zapiranje lobanjskega šiva ali če konzervativni ukrepi niso učinkovali, bo morda potreben specialistični pregled in dodatne preiskave.

Fizioterapevt bo staršem podal različne nasvete in priporočil vaje, ki lahko pomagajo izboljšati položaj glave in preprečujejo nadaljnje zaležanje. Zgodnje ukrepanje in opazovanje kakovosti gibanja sta pomembna, saj lahko netipičen potek razvoja (hipotonija, asimetrija) vplivata na kasnejše težave s držo in gibanjem. Naloga staršev je opazovanje - pri poteku razvoja dojenčka pogosto niso pozorni na kakovost napredka, bolj na doseganje mejnikov, zato je pomembno spremljati kakovost gibanja in simetrijo.

Praktični nasveti za starše

1. Redno menjajte položaje dojenčka med spanjem in budnostjo.
2. Spodbujajte trebušni položaj vsak dan, ko je dojenček buden.
3. Med igranjem postavite igrače na stran, na katero se otrok manj obrača, da ga spodbudite k obračanju v drugo smer.
4. Izogibajte se dolgotrajni uporabi avto-sedežev in gugalnikov, kadar je mogoče.
5. Pri hranjenju zamenjajte stran; pri nošenju in rokovanju spodbujajte obračanje glave preko sredine.
6. Če opazite izrazito asimetrijo, se posvetujte s pediatrom; zgodnje ocenjevanje je ključno.

Za lažjo orientacijo staršev in strokovnjakov so pomembne redne kontrole, sodelovanje s fizioterapevtom in premišljeno odločanje o morebitnem dodatnem zdravljenju (npr. čelada). Vsak primer je individualen: pri nekaterih dojenčkih bodo spremembe položaja in fizioterapija zadostovale, pri drugih bo morda priporočena ortopedska čelada ali redek kirurški poseg, če gre za craniosynostosis.

Pregled ukrepov glede na resnost

Pomembno je, da starši spremljajo razvoj in kakovost gibanja otroka, upoštevajo priporočila strokovnjakov in ob sumu na resnejše težave poiščejo hitro strokovno pomoč. Zgodnja diagnostika in ustrezni ukrepi pogosto privedejo do izboljšanja in zmanjšanja dolgoročnih posledic estetske ali funkcionalne narave.

tags: #asimetrija #glave #pri #dojencku