Matej Tonin in vprašanje splava v EU: stališča, razprave in pravna podlaga

Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov je podprl evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice za varen in dostopen splav po vsej Evropski uniji. Predlog resolucije je odbor pripravil na podlagi evropske državljanske pobude My Voice, My Choice, ki jo vodi Inštitut levice 8. marec pod vodstvom Nike Kovač. Po glasovanju na odboru so se na Inštitutu 8. marec pohvalili, da jim je uspelo in da gre za zgodovinsko zmago.

Reakcije in pomisleki: kdo in kako odloča

Da malo poznavanja procedur Evropskega parlamenta ne škodi, pa je z zapisom na družbenih omrežjih spomnil evropski poslanec Matej Tonin. "Resolucijo sprejme Evropski parlament, ne odbor, kar je sicer pogosta praksa pri državljanjskih pobudah. Vse to pa ne pomeni prav veliko - odločitev o pobudi sprejme Evropska komisija." Evropska komisija je ob tem pojasnila, da nov finančni mehanizem ni potreben, saj lahko države cilj uresničijo z že obstoječimi sredstvi. Komisija je v svoji odločitvi jasno upoštevala načelo subsidiarnosti in odločno zaščitila pravni okvir EU,« je navedel.

Evropski poslanec Matej Tonin je 16. novembra v oddaji Politično s Tanjo Gobec trdil, da »je v vseh 27 članicah Evropske unije splav dovoljen«. To je dejal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, ali obžaluje svojo angažiranost pri nagovarjanju evropskih poslancev za glasovanje proti pobudi Moj glas, moja odločitev (angl. My Voice, My Choice). Po njegovem mnenju je bila sicer pobuda My Voice, My Choice pred evropskimi volitvami sprožena, da bi se zagotovila zmaga Gibanju Svoboda.

Nasprotujoča si pojasnila o pravnem stanju in dostopnosti

Trditev Mateja Tonina bi lahko zavrnili z opozorilom, da je zakonsko dovoljen splav pravno pogosto oblikovan kot izjema od temeljne prepovedi splava, je za Razkrinkavanje.si pojasnila socialna in politična psihologinja Marjeta Mencin, sicer prvopodpisnica pobude Moj glas, moja odločitev. Kot je opozorila, takšno pojmovanje splava ni le posredno: nemška zakonodaja splav na primer še vedno neposredno opredeljuje kot nezakonitega, razen v primeru življenjske ogroženosti nosečnice pa ga, ob izpolnjevanju nekaterih dodatnih in natančno določenih pogojev, ne kaznuje.

Po njenih besedah je pravica do umetne prekinitve nosečnosti v vseh državah EU tako pravno kot dejansko omejena, v številnih članicah pa je dostopnost splava iz različnih razlogov tako otežena, da je poseg za večino žensk dejansko nedostopen. Zanje je zato dejstvo, da je splav uzakonjen, praktično nerelevantno: »Natanko to dejstvo, torej nedostopnost zakonsko dovoljenega splava, je razlog za pobudo Inštituta 8. marec.«

Primeri držav: Poljska in Malta kot opozorilna primera

Po aktualni različici poljskega zakona o načrtovanju družine, zaščiti človeškega zarodka in pogojih za dopustnost splava, ki velja od leta 2021, je splav dovoljen ob ogroženosti nosečničinega življenja ali zdravja. Kot je odbor evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) navedel v sporočilu za javnost z dne 11. novembra 2021, so v desetih mesecih tega leta na Poljskem splav zaradi ogroženosti življenja in zdravja v bolnišnicah opravili le 300 ženskam. Human Rights Watch je v poročilu, objavljenem 14. septembra 2023, pojasnila, da je od januarja 2021 na Poljskem umrlo najmanj šest žensk, ker jim zdravniki kljub za življenje in zdravje ogrožajočim zapletom niso prekinili nosečnosti, čeprav je to po tamkajšnji zakonodaji dopusten razlog za splav.

Novela malteškega kazenskega zakonika, veljavna od leta 2023, določa, da je splav dovoljen, kadar je opravljen z namenom reševanja nosečničinega življenja in varovanja njenega zdravja. Dovoljeno ga je izvesti tudi, če nosečnica trpi zaradi zdravstvenega zapleta, ki lahko neposredno ogrozi njeno življenje ali zdravje in povzroči smrt. Izvedbo posega morajo odobriti trije zdravniki. Avtorji članka, leta 2023 objavljenega v recenzirani znanstveni reviji BMJ Sexual and Reproductive Health, so pojasnili, da so bile možnosti za prekinitev neželene nosečnosti za ženske na Malti vedno omejene.

Dostopnost v praksi: zakon na papirju ni vedno dovolj

Po podatkih poročila o dostopnosti splava v Evropi, ki ga je letos objavilo svetovno neprofitno gibanje Amnesty International, je umetna prekinitev nosečnosti na nosečničino zahtevo v večini držav EU, tudi v Sloveniji, dovoljena pod pogojem, da se poseg izvede do določenega tedna nosečnosti. Poročilo Amnesty International še navaja, da splav po Evropi na splošno reguliran v nacionalnih kazenskih zakonikih, a na različnih ravneh glede tega posega, pri čemer vsa določila ne vplivajo negativno na dostopnost splava.

Amnesty International Slovenija je v povzetku poročila, objavljenega 6. novembra letos, pojasnila, da dostop do splava poleg omejitev glede gestacijske dobe in kriminalizacije ovirajo tudi visoki stroški posega. To velja predvsem za države, v katerih nacionalni zdravstveni sistem ne krije te zdravstvene storitve. V EU so to denimo Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Nemčija in Latvija.

Veliko je tudi primerov zavračanja izvedbe posega zaradi ugovora vesti. Ti so med drugim zelo razširjeni v Italiji in na Hrvaškem. Avtorica članka o pretirani regulaciji oskrbe s splavom v Italiji, september 2023, je navedla podatke italijanskega ministrstva za zdravje za leto 2020, po katerih je opravljanje tega posega zavračalo 64,6 odstotka tamkajšnjih ginekologov. Po podatkih, ki jih je uredništvu Oštra 29. septembra letos posredoval nacionalni inštitut za javno zdravje, je splav v Sloveniji med letoma 2019 in 2024 opravilo 1260 prebivalk Hrvaške, predstavljale pa so povprečno 81,3 odstotka tujk, ki so nosečnost prekinile pri nas.

Ugovor vesti in javno zdravstvo

Na problematičnost ugovora vesti je posebej opozorila tudi Jasna Podreka. Pojasnila je, da se ta pojavlja v institucijah, ki bi morale po svoji naravi zagotavljati enakopravno obravnavo vseh pacientk. Prav v tem vidi bistvo težave: »V javnem zdravstvu mora veljati strokovnost, ne osebna moralnost. Pravica v praksi ni pravica, če je njena uresničitev odvisna od osebnih prepričanj posameznika znotraj sistema.«

Politične odzive v Sloveniji in v Bruslju

Slovenski evroposlanci so različno pospremili današnji odgovor Evropske komisije na državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Evropi My Voice, My Choice. Matjaž Nemec in Irena Joveva jo opisujeta kot pomemben mejnik, medtem ko Romano Tomc skrbi koriščenje sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Nemec (S&D/SD) v odločitvi vidi zgodovinski trenutek za vse ženske v Evropi in njihovo pravico do varnega in dostopnega splava ter poudarja, da pozitiven odziv Evropske komisije ni simboličen. »Komisija je prvič potrdila, da lahko države članice uporabijo sredstva EU za podporo ženskam pri financiranju varnega splava,« je sporočil. Tudi po mnenju Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) gre za pomemben mejnik za pravice ženske v Evropi. »Prvič v zgodovini smo dobili institucionalno priznanje, da dostop do varnega splava ni zgolj vprašanje nacionalnih odločitev, temveč tudi vprašanje evropskih politik. Glede na omejene pristojnosti na področju zdravstva je komisija naredila najpomembnejše - zagotovila je dostop do sredstev,« je zapisala.

Tomc (EPP/SDS) medtem izpostavlja, da Evropska komisija "ni predlagala nobenega novega zakonodajnega instrumenta, nobenega novega sklada, ni kršila suverenosti držav in s postopkom državljanske pobude ne bo nadaljevala". S tem je po njenih besedah pokazala, da se zaveda nacionalne pristojnosti za področje zdravstva. Skrbi pa jo možnost koriščenja sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki so namenjeni odpravljanju socialnih razlik med državami.

Toni Toninovih izjav in domača razprava

»Po zapravljenem milijonu, potokih prelitih solza in dramah na hodnikih Evropskega parlamenta se je zgodilo ... Evropska komisija je danes jasno povedala to, kar sem sam trdil ves čas: zdravstvena politika in ureditev vprašanja splava je v pristojnosti držav članic in EU tukaj pristojnosti nima.« Po njegovem mnenju je bila sicer pobuda My Voice, My Choice pred evropskimi volitvami sprožena, da bi se zagotovila zmaga Gibanju Svoboda. »Nika Kovač danes ne fajta za slovenske ženske brez ginekologa, ampak za zmago Goloba na prihajajočih volitvah.«

Po drugi strani je Tonin doživel številne očitke in kritike v javni razpravi doma in pri nasprotnih političnih akterjih. Tonin zagovarja svoja nazadnjaška stališča, ker pač tak je, so nekateri zapisi kritično komentirali njegovo vlogo. V NSi so medtem napovedali uporabo vseh pravnih sredstev za zaščito družine v zvezi z drugimi pravnimi vprašanji, kar je vzpodbudilo dodatne politične razprave.

Pravna opazovanja in napovedi

Na napoved NSi, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, so se pred dnevi odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Kot so zapisali, je ta napoved nasprotovanja noveli družinskega zakonika "nezakonita". "Zakon o ustavnem sodišču namreč določa, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne, s čimer se uresničuje načelo delitve oblasti. Če Državni zbor ne izvrši ustavne odločbe, s tem posega v pristojnosti, ki jih ustavnemu sodišču daje Ustava RS. Državni zbor mora zato poskrbeti za izvršitev ustavnih odločb, pri tem pa poslanci ne smejo zavrniti izvršitve ustavne odločbe, ki ni v skladu z njihovim osebnim prepričanjem, saj sicer ravnajo v nasprotju z Zakonom o ustavnem sodišču," so zapisali.

Dodali so, da je sklicevanje na odklonilni ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov in pojasnjevanje, da večinska odločitev "ne prepriča" povsem zgrešeno. Ločena mnenja so v zrelih demokracijah izkaz transparentnosti delovanja sodišča in lahko prispevajo k strokovni kritiki posameznih odločb, nikakor pa ne morejo služiti kot izgovor za neizvršitev odločb sodišča, so pojasnili.

Stanje v Sloveniji: dostopnost in kapacitete

Vprašanje pa je preprosto: kdo financira vojsko levih nevladnih organizacij in transparentnost financiranja. SloveniaLjubljana/Bruselj, 24. 10. ... Članice inštituta je spodbudil, naj raje delajo na področjih, kjer bi njihove aktivnosti kaj spremenile, pri tem pa spomnil, da je več kot 200 tisoč žensk brez ginekologa v Sloveniji, prav tako bi lahko podprle gibanje #OneOfUs, ki spodbuja materinstvo. "Vprašanje pa je preprosto: kdo financira vojsko levih nevladnih organizacij in transparentnost financiranja."

Čeprav je bil splav na papirju uzakonjen, v praksi je oviran: po podatkih Amnesty International in drugih virov formalnopravna ureditev dostopnosti splava v 27 državah EU ni enotna, obenem pa formalna dostopnost še zdaleč ne zagotavlja dejanske možnosti uporabe te zdravstvene storitve v praksi. Jasna Podreka je poudarila, da dejanska dostopnost pomeni, da lahko ženska splav opravi pravočasno, varno, brez diskriminacije in finančno dosegljivo.

Tudi znotraj Slovenije in regije so premiki

Ustavno sodišče je pred tednom dni sprejelo prelomno sodbo, s katero je odločilo, da trenutna ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Državnemu zboru je sodišče naložilo, da mora v šestih mesecih to neustavnost odpraviti. V koaliciji so takšno odločitev ustavnega sodišča pozdravili, vlada pa je že na petkovi seji določila besedilo predloga zakona o spremembah družinskega zakonika.

Matej Tonin je pojasnil, da je trditev izluščil iz istih informacij, kot smo jih zbrali v uredništvu in opisali v e-sporočilu. »Niti v eni članici EU od leta 2023 dalje splav ni prepovedan.«

tags: #splav #matej #tonin