Ko se naslednjič znajdete na Prešernovem trgu, se postavite na začetek osrednjega mostu Tromostovja, na stran, ki gleda proti Stritarjevi ulici in vodi naprej do mestne hiše. Od tam se namreč lepo vidi Kresija na levi strani, na desni pa Filipov dvorec.
Lokacija in pomen mikrolokacije
A zgodovina te mikrolokacije s pomembno socialno vlogo sega še stoletja nazaj. Tu je v srednjem veku stal za mesto najpomembnejši most. To je bilo vedno potisnjeno ob grič, ki je z razgledom zagotavljal nadzor nad okolico in s tem nad prihodom sovražnikov. Ker so bile v tistem času ceste slabo prevozne, je pomembno transportno žilo predstavljala reka. Tretja pomembna točka za mesto je bila zaradi povezav s širšimi plovbnimi potmi tudi bližina stičišča vodnih tokov.
V ljubljanskem potresu tri leta prej je bila namreč nekdanja Špitalska, današnja Stritarjeva ulica zelo poškodovana. Hiše so bile tako močno načete, da je od tedanjih ostala le ena sama: Krisperjeva hiša, ki stoji na desnem koncu. V njihovi družbi se je znašel tudi Josip Stritar, s čimer se mu je mesto poklonilo zaradi njegove vloge v popotresnem obdobju.
Špitalska ulica: od zavetišča do porodnišnice
Nekoč je na tem mestu deloval špital oz. zavetišče za stare, revne, obnemogle, sirote in najdenčke. Nekdanja Špitalska ulica je ime dobila po stavbi, ki je nekdaj stala na lokaciji današnje Kresije. V njej je v srednjeveški Ljubljani deloval špital oz. socialna ustanova, zavetišče, namenjeno starim, obnemoglim, revnim, sirotam in najdenčkom. Najstarejši zapis o špitalskem mojstru v Ljubljani sega v leto 1326, kar dokazuje, da je v 14. stoletju v mestu zagotovo že delovalo zavetišče.
Iz leta 1382 so znani tudi pisni viri, ki govorijo o požaru lesene cerkve sv. Elizabete, ki je v špitalu nekoč imela svoje mesto. Ob špitalu je bila cerkev sv. Elizabete, v njej pa sta pridigala tako Primož Trubar, avtor prvih knjig v slovenskem jeziku, kot tudi Jurij Dalmatin, prvi, ki je Biblijo prevedel v slovenski jezik. V letih od 1563 do 1598 je bila tam prva latinska šola na Slovenskem, njen ravnatelj je bil nekaj časa Adam Bohorič, ki je izdal prvo slovensko slovnico.
Porodnišnica na mestu današnje Kresije
Po šoli so kasneje v špitalu, torej tudi na mestu današnje Kresije, odprli prvo porodnišnico v Ljubljani. Na mestu Kresije, stavbe v neorenesančnem slogu, je nekoč stala tudi prva ljubljanska porodnišnica. V njej so rojevale ženske, pri katerih higienske razmere doma niso bile primerne za porod. Od leta 1789 sta tu delovali samo še porodnišnica in najdenišnica, ki je bila namenjena najdenčkom, ne pa tudi ustanova za revne. Ljubljanska porodnišnica je veljala za zelo dobro, saj je bila umrljivost pri porodu za tisti čas zelo nizka.
V ljubljanski špital je vstopil z raziskovalnimi nameni in ugotovil, da je bolezen tudi odraz stanja v okolju. Opozarjal je na pomen higiene, prehranjevalnih navad in kakovosti zraka. Drugi kip pred vstopom v galerijo Kresija je nastal v spomin na Marka Gerbca (1658-1718), ki se je vpisal v zgodovino medicine na svetovni ravni, opozarja vodnica. Kip pred vstopom v galerijo Kresija je nastal v spomin na Marka Gerbca, zdravnika, ki je deloval tudi v mestnem špitalu, in avtorja higieničnega reda za zdravje.
Prestrukturiranje po potresu in nova arhitektura
Ob popotresni prenovi so načrtovanje dveh novih objektov na nekdanji Špitalski ulici zaupali arhitektu Leopoldu Teyerju. Ob popotresni prenovi je Kresijo v neorenesančnem slogu zasnoval arhitekt Leopold Teyer. Na vogalu današnje stavbe Kresija je mogoče prebrati letnico 1898.
Po izselitvi porodnišnice je v stavbi na vogalu Špitalske ulice prostor dobil sedež kresijskega (okrožnega) glavarja in skladišča. Ob obnovi Mačkove ulice so prišli do temeljev starih hiš na ulici, danes jih označujejo svetli tlakovci. Špitalska ulica je Stritarjeva postala po tem, ko so leta 1905 na Prešernov trg postavili spomenik pesniku.
Urbani kontekst in življenje v ulici
V Ljubljani je bilo leta 1895 približno 1.400 hiš, v njej je živelo malce več kot 32 tisoč prebivalcev. Njene ulice so bile ozke in vijugaste, pročelja stavb večinoma baročna. Za najimenitnejšo med ulicami je veljala Špitalska (današnja Stritarjeva), ki je bila med potresom močno poškodovana. Razmeroma ohranjena je ostala le ena hiša. V ozki Špitalski ulici, kjer je bilo prostora le za dve kočiji in ki jo je na eni strani zapiral vlažen grajski grič, naokoli na tesno pozidane hiše in na drugem koncu obrambni stolp, je bilo zadušno.
Upravljanje špitala in družbeni nadzor
Špitalskega mojstra je izvolil notranji mestni svet, katerega člana med dvanajstimi sta bila tudi župan in sodnik, po potrditvi pa tudi vodja zavetišča. Glasovanje zanj je vedno potekalo 1. januarja. Z upravljanjem ustanove je namreč dokazal svoje menedžerske sposobnosti.
Spomin v javnem prostoru in turistični pomen
Pred palačo Kresija v Stritarjevi ulici so tako udeleženci vodenja lahko slišali, da je na tem mestu nekoč deloval špital oziroma zavod za bolne in obubožane. Pred Kresijo, ki je bila skupaj s sosednjim Filipovim dvorcem zgrajena po velikonočnem potresu leta 1895, so obiskovalcem podajali podatke o zgodovinskih "prvih" v mestu.
»V ljubljanski porodnišnici se rodi več kot tretjina slovenskih otrok,« je turistična vodnica med nizanjem zanimivosti izpostavila kot zgodovinski podatek, ki še vedno preseneča obiskovalce. Prav podatki, ki razkrivajo vsakdan domačinov, danes najbolj zanimajo tuje turiste, opaža vodnica.
Vloga turističnega vodenja pri ohranjanju spomina
Turistični vodnik namreč ni nekdo, ki pred pomembnimi mestnimi znamenitostmi zrecitira nekaj letnic in podatkov iz zgodovine, temveč se mora na vsako vodenje dobro pripraviti. »Ves čas se izobražujemo. Če želi na primer vodnik pridobiti licenco za lokalnega vodnika, mora opraviti tečaj, zanj predelati literaturo in se udeležiti predavanj z različnih področij ter narediti izpite. Ves čas tudi spremljamo dogodke v mestu, ko so meseci bolj mirni, pa se udeležujemo dodatnih predavanj in izobraževanj, preučujemo literaturo,« je svoje delo opisala Irina Cerar.
»Naša naloga ni, da se v mestu dobro počutijo zgolj turisti, temveč tudi domačini,« je poudarila vodnica, ki je vodi skupino po sledeh nekaterih »ljubljanskih prvih in prvič«. Ogled so nato sklenili pred hišo na Ribjem trgu 2 oziroma pred najstarejšo datirano hišo v mestu.
Pomembne točke v neposredni bližini
- Krisperjeva hiša - edina ohranjena hiša po potresu
- Filipov dvorec - sosednja zgodovinska stavba
- Prešernov trg in spomenik - preimenovanje Špitalske v Stritarjevo
- Prva latinska šola in cerkev sv. Elizabete - kulturno-izobraževalna vloga lokacije
| Dogodek | Čas | Pomen za lokacijo |
|---|---|---|
| Najstarejši zapis o špitalskem mojstru | 1326 | Dokaz o delovanju zavetišča v 14. stoletju |
| Prva latinska šola | 1563-1598 | Izobraževalna vloga lokacije |
| Odprtje porodnišnice | pred 1789 (delovanje do kasneje) | Prva porodnišnica v Ljubljani, nizka umrljivost |
| Velikonočni potres in obnova | 1895-1898 | Gradnja Kresije po načrtih Leopolda Teyerja |
| Preimenovanje ulice v Stritarjevo | 1905 | Sprememba imena po postavitvi spomenika Prešernu |
Spomin in materialni ostanki
Pred današnjo Kresijo na preteklost tega prostora opozarjata tudi dva doprsna kipa. V ozki Špitalski ulici so sosednje stavbe, obrambni stolp in grajski grič ustvarjali tesno, včasih zadušno urbano okolje. V mestnem tkivu so bili med drugim tudi temelji starih hiš, ki so jih ob obnovi odkrili in jih danes označujejo tlakovci.
V mestu so se zgodile številne prve stvari: prva latinska šola, prva porodnišnica, zgodnje socialne ustanove in poznejša prenova mestnega središča, vse to pa daje mikrolokaciji ob Kresiji poseben zgodovinski pomen.
tags: #stara #porodnisnica #odpoved #operacije