Statistika: število porodov v ljubljanski porodnišnici in kontekst slovenskih trendov

Klinični oddelek (KO) za perinatologijo ali porodnišnica Ljubljana je največja slovenska in ena največjih in najboljših v Zahodni Evropi. Ljubljanska je največja od vseh 14 slovenskih porodnišnic. Pri njih se rodi več kot tretjina slovenskih otrok in beležijo približno 6000 porodov letno.

Po preliminarnih podatkih NIJZ-ja bilo v letu 2025 v Sloveniji 16.820 porodov, kar je 114 oz. 0,7 odstotka več kot leto pred tem. V slovenskih porodnišnicah je bilo v letu 2025 po še neuradnih podatkih opravljenih 16.797 porodov, 23 žensk pa je lani rodilo doma. Za primerjavo - leta 1988, ko so podatke o številu porodov v slovenskih bolnišnicah začeli spremljati sistematsko, je bilo porodov 26.422, skoraj 10 tisoč več kot lani.

Ljubljana kot osrednje perinatalno središče

Je center za obravnavo zdravih in kritično bolnih novorojenčkov ter je vodilna ustanova na področju nege in oskrbe izjemno majhnih in nezrelih nedonošenčkov. V porodnem bloku je devet porodnih sob z eno posteljo, dve sobi z dvema posteljama in dve operacijski dvorani. Med porodom omogočajo različne položaje.

Želje porodnic in porodni načrt skušajo upoštevati kar najbolj, če dopušča potek poroda. Omogočajo več položajev in o najprimernejšem se dogovorijo skupaj z osebjem. Imajo različne porodne postelje, ki jih je mogoče prilagoditi za polsedeč ali sedeč položaj. Tako rojeva večina njihovih porodnic, redkeje se odločajo za rojevanje v bočnem položaju ali za porod na pručki.

Analgetika, spremljevalci in organizacija poroda

Porodnicam nudijo različna protibolečinska sredstva: naravne (alternativne, nefarmakološke) protibolečinske metode, kot so sprehajanje, sprostitvene tehnike, tens, masaža, in farmakološke metode lajšanja porodnih bolečin, ki vključujejo inhalacijske analgetike (dušikov oksidul N2O v mešanici s kisikom) ter analgetiki - opioidi (petidin). Porodnice se najpogosteje odločijo za lajšanje bolečin, ki si ga uravnavajo same, z opioidom, imenovanim remifentanil (ultiva), njihovi anesteziologi pa izvajajo tudi epiduralno (EPA) in subarahnoidno (spinalna) porodno analgezijo.

Sicer priporočajo enega, a je lahko v porodni sobi prisotnih tudi več spremljevalcev. Ob porodnici so tako lahko največ trije odrasli po njeni želji (mož, partner, mama, sestra, prijateljica, dula ...), ki morajo biti zdravi in morajo upoštevati navodila zdravstvenega osebja. Prisotnost je treba plačati 20 evrov po osebi.

Po porodu: oddelki, sobivanje in nadstandard

Po porodu, ki je potekal brez zapletov, mamice z otročkom razvrstijo na oddelke B, C in D. Na vsakem je 10 sob s skupno 26 posteljami. Šest je triposteljnih, vsaka s svojim previjalnim pultom, in štiri z dvema posteljama in eno previjalno nišo. Na dveh oddelkih imajo štiri nadstandardne sobe, namenjene porodnici, novorojenčku in po želji tudi partnerju oziroma obporodnemu spremljevalcu.

Mamicam so poleg udobne postelje zanjo ter posteljice in previjalnega pulta za novorojenčka na voljo lastna kopalnica, mini hladilnik, televizor, brezžični internet. Vnaprejšnja rezervacija sobe ni mogoča, dogovor je mogoč ob prihodu v porodnišnico. Če v sobi bivata mamica in novorojenček, je doplačilo 87, če je ob njima tudi spremljevalec, pa 117 evrov.

V novorojenčkom prijazni porodnišnici v celoti zagotavljajo 24-urno sobivanje matere in novorojenčka na oddelku, medtem ko je na intenzivni negi po porodih z zapletom možen le delni "rooming-in". Posteljica in pult za nego otročka sta ob mamičini postelji, kar omogoča nemoten stik matere z novorojenčkom, da se lažje in hitreje razvije njuno spoznavanje, dojenje in čustveni odnos med njima. Po porodu brez zapletov zapustita porodnišnico tretji dan.

Intenzivna perinatalna skrb in carski rezi

Ob zapletih, ko sta ogrožena porodnica ali otroček, porod končajo operativno, bodisi s carskim rezom bodisi opravijo vaginalni operativni porod. Po tovrstnem porodu mamico premesijo na intenzivni oddelek z osmimi posteljami in pozneje na oddelek otročnic A s šestimi sobami in 16 posteljami. Carski rez opravijo pri med 20 in 25 odstotki rojstev.

Po končanem carskem rezu je torej porodnica iz operacijskih prostorov takoj premeščena v enoto intenzivne nege in terapije, novorojenček pa prvo uro po rojstvu ostane na opazovanju v porodnem bloku. Če je vse v redu, se po pretečeni uri pridruži mamici, in takrat se prvič podoji. Ljubljanska porodnišnica je vodilna ustanova na področju nege in oskrbe izjemno majhnih in nezrelih nedonošenčkov.

V ljubljanski porodnišnici se rodi tudi večina nedonošenčkov in na EINT na leto zdravijo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok. Mednje sodijo tudi rojeni po samo 22. ali 23. tednih nosečnosti in z ekstremno nizko porodno težo precej pod 1000 gramov. Potrebujejo neprekinjeno dolgotrajno intenzivno zdravljenje in zdravstveno nego v inkubatorjih, dovajanje prehrane prek centralnih žilnih kanalov, podporo oziroma nadomeščanje delovanja življenjsko pomembnih organov.

Vloga staršev pri intenzivni negi in obiski

Spodbujajo jih, da so čim več časa ob njih, omogočajo kengurujčkanje, pomagajo pri izčrpavanju mleka in nudijo delno sobivanje, kar pomeni, da so lahko skupaj pretežni del dneva. Lahko so zraven pri večernem obroku in se nato odpravijo na nočni počitek. Obiski so vsak dan med 15. in 17. uro dovoljeni partnerju in sorojencem, če so zdravi in v zadnjih treh tednih niso bili v stiku z osebo, ki je prebolevala norice.

Za zdrave očete, ki se vključujejo v oskrbo svojih prezgodaj rojenih ali bolnih novorojenčkov na intenzivni negi, so dovoljeni vsak dan med 10. in 13. ter 15. in 18. uro. Osebje ljubljanske porodnišnice na vseh oddelkih prizadevno skrbi in se trudi za dobro počutje.

Statistični kontekst: Slovenija, 1988-2025

Od leta 2010 dalje je v primerjavi z letom pred tem število rojstev naraslo le leta 2021 in 2025. "Začasni podatki kažejo, da se kljub letošnjemu minimalnemu povečanju za 0,7 odstotka ohranja stabilno, a še vedno nizko število rojstev," ob tem ugotavlja NIJZ. Število porodov se je nato do leta 1999 znižalo na 17.310, nato pa je sledila vnovična rast, ki se je leta 2010 ustavila pri 22.002 porodih.

V letu 2024 je število rojstev doseglo najnižjo raven, odkar se podatki o porodih sistematično spremljajo. Podatki so sicer začasni, vendar potrjujejo nadaljevanje negativnega trenda števila rojstev v Sloveniji, ki ga spremljamo že od leta 2010. Manjše število rojstev je predvsem posledica zmanjševanja števila žensk v rodni dobi, ob tem pa splošna rodnost ostaja razmeroma stabilna, čeprav se tudi rahlo znižuje.

Pregled števila porodov 1988-2024 (verižni indeks)

Število porodov v slovenskih porodnišnicah, 1988-2024. Vir: Perinatalni informacijski sistem R Slovenije. Opomba: Podatki za leto 2024 so zbrani na podlagi zadnje porodne številke v letu 2024 po posameznih porodnišnicah. Vključene so vse porodnice (ne glede na bivališče), ki so rodile v Sloveniji.

Leto 2024: podrobneje o spremembah po porodnišnicah

V lanskem letu je bilo v slovenskih porodnišnicah 16.735 porodov, kar je 130 ali 0,8 odstotka manj kot v letu 2023. Podatki Po neuradnih podatkih je bilo v letu 2024 16.735 porodov, kar je 130 ali 0,8% manj kot v letu 2023. V sedmih porodnišnicah se je število porodov glede na leto 2023 zmanjšalo, najbolj v Celju in v Postojni.

Število porodov se je najbolj povečalo v Ljubljani. Število porodov se je najbolj povečalo v Ljubljani, delež porodov pa v Novi Gorici, kjer je rodilo kar 13,2% več porodnic v primerjavi z letom 2023 ter v Slovenj Gradcu, kjer so glede na leto 2023 zabeležili 10,8% povečanje števila porodov. Porodov na domu je bilo 29, kar je 25 manj kot leta 2023.

Leto 2025: blago povečanje, a nizka baza

Bistvenih sprememb v razporeditvi porodov med posameznimi porodnišnicami ni bilo, se je pa število porodov, v primerjavi z letom 2024, najbolj povečalo v porodnišnicah Ptuj (za 7,3 odstotka) in Celje (za 6,4 odstotka). Največji upad rojstev pa je bil lani v Novi Gorici (za 9,1 odstotka), Trbovljah (za 8,5 odstotka) in Izoli (za 8 odstotkov). Od leta 2010 dalje je v primerjavi z letom pred tem število rojstev naraslo le leta 2021 in 2025.

Po preliminarnih podatkih NIJZ-ja bilo v letu 2025 v Sloveniji 16.820 porodov, kar je 114 oz. 0,7 odstotka več kot leto pred tem. V slovenskih porodnišnicah je bilo v letu 2025 po še neuradnih podatkih opravljenih 16.797 porodov, 23 žensk pa je lani rodilo doma. "Začasni podatki kažejo, da se kljub letošnjemu minimalnemu povečanju za 0,7 odstotka ohranja stabilno, a še vedno nizko število rojstev," ob tem ugotavlja NIJZ.

Priprava mamic in vsakdan po rojstvu

Otročnice ob sprejemu potrebujejo svoje pripomočke za osebno nego. Lahko nosijo svoja oblačila, sicer pa dobijo sveže spalne srajce in brisačo. Ob sprejemu na oddelek prejmejo 20 velikih vložkov, namenjenih prvim poporodnim dnem, v primeru daljše hospitalizacije pa še 10 manjših vložkov.

Mamice nauči ter jim pomaga skrbeti, negovati in dojiti oziroma nahraniti dojenčka. Želijo, da bi odhajali iz porodnišnice polni lepih spominov. Prijavi se na Bibine e-novičke in bodi na tekočem z aktualnimi članki o zanositvi, nosečnosti, negi in vzgoji otrok, partnerskih odnosih in idejah za prosti čas.

Opomba o podatkih in časovni oznaki

Zadnje posodobljeno: 27.03.2025. Objavljeno: 06.01.2025. Podatki so sicer začasni, vendar pa potrjujejo nadaljevanje negativnega trenda števila rojstev v Sloveniji. Ta trend na NIJZ spremljajo že od leta 2010. Ocenjeno število živorojenih otrok je ob upoštevanju večplodnih nosečnosti okoli 16.900.

tags: #stevilo #rojstev #v #ljubljanski #porodnisnici