Pitje surovega mleka med nosečnostjo: tveganja, priporočila in pretresljive realnosti

Ginekologa, asist. mag. Miha Lučovnika smo povprašali o prehrani v nosečnosti. Nosečnice in sir. Sir je, kot ostali mlečnimi izdelki, dober vir beljakovin, kalcija, vitamina D in fosforja. Ti so pomembni za razvoj ploda in za nosečnico (npr. za ustrezno strjevanje krvi). Izogibati pa se morate sirom iz nepasteriziranega mleka, prav tako kot absolutno odsvetujem pitje nepasteriziranega mleka (neprekuhanega mleka iz mlekomatov). Nepasterizirano mleko in siri iz njega lahko vsebujejo bakterijo Listerio monocitogenes. O tej bakteriji se je pred kratkim pri nas govorilo med »afero« z mlekomati. Takrat so v mleku iz enega od mlekomatov odkrili manjšo količino teh bakterij, nato pa se niso strinjali o tem, ali oz. Listerioza (bolezen, ki jo povzroča Listeria) je sicer redka, a v nosečnosti zelo nevarna. Lahko povzroči smrt ploda ali novorojenčka.

Siri, ki jih kupite v trgovini, so načeloma varni. Nosečnice in meso. Ali nosečnica lahko jé vse vrste mesa? Meso je bogat vir beljakovin, železa in vitamina B12. Vse te snovi so med nosečnostjo pomembne za normalen razvoj ploda. Pomanjkanje železa pa je daleč najpogostejši vzrok slabokrvnosti pri nosečnicah. Te sestavine sicer lahko s hrano dobite, tudi če ne jeste mesa. Med nosečnostjo lahko jeste vse vrste mesa. Ne dovolj toplotno obdelano meso odsvetujem zaradi dveh razlogov. Prvi je možnost prenosa toksoplazme. Večinoma se vsi ob tej okužbi spomnimo mačk. V resnici za vsaj pol okužb ne moremo kriviti mačk neposredno, ker je bil vir meso, ki ni bilo (ali ni bilo dovolj) kuhano oz. pečeno. Drugi razlog je večja možnost okužbo s salmonelo ali, pred časom zelo »popularno«, E. coli. S temi bakterijami se lahko okužimo ne samo z ne dovolj prekuhanim mesom, ampak tudi s surovo zelenjavo, jajci in nepasteriziranimi sokovi. Seveda vam surove zelenjave nikakor ne odsvetujem. Smiselno pa je, da jo dobro operete.

Jetra so posebna zgodba. Ta lahko vsebujejo zelo veliko vitamina A, ki je teratogen (povzroča razvojne nepravilnosti pri plodu). Pikantna hrana. Glede varnosti pikantna hrana ni problematična. Tiste, ki imate sladkorno bolezen, se sladkarijam izogibajte. Sicer pa lahko pojeste kakšno. Pretiravanje seveda škodi. Nosečnice, ki jedo veliko sladkega, imajo še pogosteje kot sicer probleme z glivičnimi vnetji nožnice. Poleg tega se dokazano otrok navadi na okuse, ki jim je izpostavljen v maternici.

Problem je živo srebro, ki ga je v vodah zaradi onesnaženosti na žalost vse več. Ta se veže v meso rib in drugih morskih sadežev in ga z njimi zaužijemo. Po drugi strani je v ribah veliko pomembnih in koristnih snovi - beljakovin, vitamina D in omega-3 maščobnih kislin. Najboljša rešitev je verjetno upoštevanje prehranjevalnega cikla v vodah. Velike ribe, ki se prehranjujejo z manjšimi, kopičijo živo srebro. Poleg tega te ribe živijo dlje in je tudi zato vsebnost živega srebra v njihovem mesu večja. Ameriška FDA je zato leta 2004 izdala priporočilo, naj nosečnice ne jedo večjih plenilskih rib, na primer morskih psov in mečaric. Druge organizacije so ta priporočila razširile še na druge vrste rib. Glede tune se večinoma vsi strinjajo, da je en obrok te ribe tedensko varen.

Nosečnice in alkohol. Pitje alkohola v nosečnosti ima lahko zelo hude posledice. Ne vemo pa, katera količina (če sploh katera) alkohola je še neškodljiva. Alkohol prehaja posteljico, plod pa ga razgrajuje precej počasneje od vas. Zato so koncentracije alkohola v njegovem telesu višje. Pitje alkohola v nosečnosti lahko povzroči splav, smrt v maternici, zastoj plodove rasti in razvojne nepravilnosti. Veliko se govori o zdravilih in raznih onesnaževalcih, ki vplivajo na razvoj ploda. Žalostna resnica je, da je najpogostejši teratogen alkohol. Pitje alkohola je najpogostejši vzrok za prirojene nepravilnosti, ki bi se ga dalo preprečiti.

Načeloma se vsi strokovnjaki strinjajo, da zmerno pitje kave v nosečnosti ne škodi. Organizacija March of Dimes nosečnicam svetuje, naj ne popijejo več kot 2 decilitra kave dnevno. Poleg tveganja za splav ima pitje prevelikih količin kave v nosečnosti tudi druge neželene posledice. Danski raziskovalci so tako na primer ugotovili, da osem skodelic kave ali več na dan pomembno zviša tveganje za smrt ploda v maternici. Kava tudi zmanjša absorpcijo železa.

Pri premajhnem vnosu hrane se bo to poznalo na rasti ploda in teži novorojenčka le, če je nosečnica res zelo podhranjena. Po drugi strani pa se preveč hrane pozna prej. Velika raziskava na več kot 100 tisoč nosečnicah je pokazala, da so plodovi nosečnic, ki med nosečnostjo pridobijo več kot 16 kilogramov telesne teže, pogosteje preveliki (teža nad 90. percentile).

Priporočila za prehrano v nosečnosti in dojitvi so dolgoročna naložba za zdravje mater in otroka. Dolgotrajni učinki vključujejo zmanjšanje tveganja za razvoj visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Prenos presnovnega vtisa, ki se začne v rodni dobi in se razteza v odraslost, se imenuje presnovno programiranje. Zato je ključno, da bodoča mati uredi prehrano med načrtovanjem nosečnosti ter v času nosečnosti in dojenja.

Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke (glejte poglavje Ritem prehranjevanja). Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, enakomerno porazdeljene tekom dneva: zajtrk, kosilo, večerjo ter dva do tri vmesne obroke. Na razmerje kalorij vplivajo telesna aktivnost in faza nosečnosti.

Posebnosti in pomembne teme prehrane

Vegetarijanska prehrana: Pesco, delna in lakto-ovo vegetarijanska prehrana lahko zadovolji potrebe nosečnic in doječih mater, vendar popolna veganska, presnojedna ali makrobiotična dieta brez dopolnil grozi pomanjkanje železa, kalcija, vitaminov B12, D ter omega-3 maščobnih kislin. Ogljikovi hidrati naj prispevajo okoli 55% dnevnega vnosa energije. Beljakovine in kalcij so povečane potrebe med nosečnostjo in dojenjem.

Omega-3 maščobne kisline in DHK: Za razvoj možganov in oči dojenčka so pomembne. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Nahajajo se v mastnih ribah, kot so sardine, skuša, losos. Ribe naj bodo pečene, kuhane na pari ali dušene, izogibajte se ocvrti.

Trans maščobe in nasičene maščobe: Izogibajte se trans maščobam ter omejite nasičene maščobe na manj kot 10% energije. Izberite rastlinska olja (olivno, repično) in vodite računa na skrite maščobe v ocvrtih, predelanih živilih.

Vitamin D in zlasti vitamin C: Vitamin D v nosečnosti in dojenju je krmna točka prehranske podpore; mnoge nosečnice imajo nizke zaloge. Priporoča se dodajanje vitamina D (20 µg/dan) v obliki prehranskih dopolnil. Vitamin C podpira absorpcijo železa iz rastlinskih virov. Folna kislina (400 μg/dan) pred in v zgodnji nosečnosti zmanjša nevrološke okvare ploda.

Kalcij in jod: Kalcij je ključen za razvoj okostja dojenčka. Največ kalcija naj bi prihajalo iz mleka in mlečnih izdelkov ali njihovih nadomestkov. Jod podpira ščitnične hormone; dvakrat na teden uživajte morske ribe, uporabljajte jodirano sol.

Vnos tekočin: Povečane potrebe so 1.5-1.7 litra na dan v nosečnosti in dojenju. Izbirajte vodo, nesladkane čaje, negazirano mineralno vodo. Pri potenju potrebe narastejo.

Surovo mleko in surovi mlečni izdelki: Surovo mleko vsebuje bakterije, kot so E. coli, Listeria, Salmonella in Campylobacter, ki lahko povzročijo hude okužbe. Pastersizacija uniči patogene brez izgube hranilne vrednosti. Nosečnice so posebej ranljive skupine, zato se surovemu mleku in izdelkom iz surovega mleka (jogurti, siri) izogibajte ali jih dobro segrejte/pasterizirajte pred zaužitjem.

Praktične smernice pri izbiri hrane in dnevnih navadah

• Izberite sveža, sezonska in lokalna živila; uživajte raznoliko sadje in zelenjavo ter polnozrnate izdelke.
• Ribe naj bodo 2-krat tedensko, enkrat naj bo vklučeno mastno ribo; pečeno ali na pari, ne ocvrto.
• Izogibajte se surovemu ali premalo pečenemu mesu; kuhajte in popečite temeljito.
• Omejite uživanje alkohola ter prekomerno kofein in sladke pijače.
• Redno uživajte folno kislino pred zanositvijo in v zgodnji nosečnosti ter dodatno vitamine po priporočilu zdravnika.
• V primeru vegetarijanske prehrane posvet z dietetikom, da zagotovite dovolj železa, B12 in kalcija.
• Redni obroki, vnos tekočin in uravnotežena prehrana zmanjšujejo tveganja za razvojnih in presnovnih težav.

Kolostrum in dojenje: Kolostrum je prvo materino mleko, bogato z protitelesi in hranili, ki so odgovorni za razvoj imunskega sistema dojenčka. Tvorjenje kolostruma se začne med 12. in 16. tednom nosečnosti. Uhajanje kolostruma med nosečnostjo je normalno, najpogosteje v zadnjem trimesečju. Zberete ga lahko ročno, brez črpalk, in ga shranite za obdobje po porodu. Kolostrum lahko uporabite tudi za nego dojenčkov ali celo v drugih nameneh, vendar se pred kakršnim koli ravnanjem posvetujte z zdravnikom. Navodila za ročno iztiskanje in zbiranje ter uporaba Haakaa zbiralnikov kolostruma so podrobno opisani v daljšem besedilu.

Na koncu naj poudarimo: surovo mleko ni bolj naravno ali zdravo, temveč predstavlja večje tveganje; pasterizacija zmanjša tveganje za okužbe brez zmanjšanja hranilne vrednosti. Nosečnice in doječe matere naj se drzno vzdržijo uživanja surovega mleka ter izdelkov iz njega in se držijo preverjenih, industrijsko obdelanih izdelkov ali dobro prekuhanih alternativ.

Preglednica: osnovne smernice za prehrano v nosečnosti in dojenju

tags: #sveze #mleko #za #nosecnice