Telesna dejavnost v nosečnosti: vplivi na zaplete, porod in neonatalne izide

Nosečnost je obdobje pomembnih telesnih, duševnih in socialnih sprememb, ki so potrebne za prilagoditev telesa nosečnice na nov življenjski cikel in za uspešen porod. Vse več raziskav poudarja ključno vlogo življenjskega sloga, še posebej telesne dejavnosti, ki lahko pomembno vpliva na ugodnejšo prilagoditev materinega telesa na nosečnost, zmanjšanje zapletov, izboljšanje načina poroda in spodbujanje zdravja novorojenčka.

Fiziološke in psihološke spremembe v nosečnosti

V času nosečnosti se v telesu žensk sprožijo hormonske in prebavne spremembe, ki vplivajo na srčno-žilni, respiratorni ter mišično-skeletni sistem. Prav tako pride do psiholoških in čustvenih sprememb, s katerimi se nosečnica spoprijema med nosečnostjo. Med pogostimi nelagodji so utrujenost, motnje spanja, gastrointestinalne težave, slabost, bolečine mišično-skeletnega sistema in diastaza rektusov. Zaradi povečane telesne mase se spreminja tudi težišče telesa, kar zahteva prilagoditev telesne drže in ravnotežja.

Prednosti telesne dejavnosti med nosečnostjo

Redna telesna dejavnost v nosečnosti prinaša številne koristi. Pomaga pri vzdrževanju telesne kondicije, izboljšuje telesno držo, ravnotežje in koordinacijo, znižuje tveganje za padce in poškodbe, niža diastolični krvni tlak ter spodbuja zdrav razvoj ploda in rast posteljice. Prav tako prispeva k nadzoru primernega prirasta telesne mase in izboljšuje nevrološki in telesni razvoj otroka.

Vpliv na zaplete v nosečnosti

Retrospektivna študija na podlagi podatkov Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije iz obdobja 2019-2022, v kateri je bilo vključenih 89.231 enoplodnih nosečnosti brez kroničnih bolezni in debelosti, je pokazala, da je redna telesna dejavnost med nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjo pojavnostjo zapletov, kot so preeklampsija, gestacijska hipertenzija ter gestacijska sladkorna bolezen, zdravljena z inzulinom.

Vpliv na način poroda

Telesno aktivne nosečnice so imele manjšo verjetnost za carski rez in epiziotomijo med vaginalnim porodom. Poleg tega je bilo opaženo, da telesna aktivnost prispeva k manjši pojavnosti prezgodnjih porodov. Te ugotovitve potrjujejo, da telesna dejavnost ugodno vpliva na potek poroda in zmanjšuje tveganje za zaplete med rojstvom.

Vpliv na neonatalne izide

Novorojenčki mater, ki so bile med nosečnostjo redno telesno aktivne, so bili pogosteje donosni, imeli so višjo Apgarjevo oceno pet minut po rojstvu ter ustrezno telesno težo glede na gestacijsko starost. Ti izidi kažejo na pozitivne učinke telesne dejavnosti tudi na zdravje in stanje novorojenčka.

Priporočila za telesno dejavnost v nosečnosti

Zmerna telesna dejavnost naj bi predstavljala vsakodnevni del življenja nosečnic, če le ni zdravstvenih zapletov. Priporočljivo je, da so nosečnice telesno aktivne vsaj 30 minut dnevno, po možnosti dva do štirikrat tedensko. Vrste telesne dejavnosti naj vključujejo hojo, tek, aerobiko z nizkim tveganjem za udarce (brez poskokov), kolesarjenje, ples, plavanje, pilates, jogo in sobno kolesarjenje.

Izogibati se je treba kontaktnim športom, športom z visokim tveganjem za padce ter novim oblikam telesne dejavnosti, dokler ni pretekel vsaj 13. teden nosečnosti. Med vadbo je pomembno poskrbeti za ustrezno hidracijo in izogibanje vadbi po obilnejših obrokih. Telesno aktivne nosečnice naj se zavedajo tudi morebitnih kontraindikacij in znakov, ob katerih je potrebno vadbo takoj prekiniti.

Vaje za moč in medenični orodji

Vajam za moč v nosečnosti lahko sledimo, vendar je priporočljiva uporaba lažjih bremen in večje število ponovitev (15-20). Posebno pozornost je priporočljivo nameniti vadbi mišic medeničnega dna, saj ta pomaga pri pripravi na porod in preprečevanju urinske inkontinence ter drugih porodnih težav.

Telesna dejavnost in nevarnost padcev med nosečnostjo

Nosečnost vpliva na spremembe v ravnotežju in telesni drži, kar lahko poveča tveganje za padce. Retrospektivna študija z 363 nosečnicami je pokazala, da ni bilo statistično značilne povezave med telesno dejavnostjo in pojavnostjo padcev med nosečnostjo. Kljub temu priporočila za telesno dejavnost ostajajo, saj telesna aktivnost prinaša številne druge koristi za zdravje nosečnice in otroka.

Telesna dejavnost pri nosečnicah z debelostjo

Pri nosečnicah z debelostjo je telesna aktivnost še posebej pomembna za nadzor telesne mase in zmanjševanje tveganja za zdrs v zaplete hrbtenice, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave. Raziskave kažejo, da se pri njih spreminjajo vzorci telesne dejavnosti in prehrane, vendar so rezultati med študijami različni.

Redna telesna dejavnost pri teh ženskah izboljšuje telesno pripravljenost, ravnotežje in zmanjšuje tveganje za padce, zato je ključnega pomena vključenost teh nosečnic v prilagojene vadbene programe pod nadzorom strokovnjakov. Kljub omejitvam v raziskavah je zaščitna vloga telesne dejavnosti pri nosečnicah z debelostjo ocenjena kot pomembna.

Priporočila in smernice za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti

Smernice za telesno dejavnost v nosečnosti poudarjajo pomembnost individualizacije vadbenih programov glede na zdravstveno stanje, predhodno telesno aktivnost in počutje nosečnice. Priporočljivo je postopno povečanje intenzivnosti in trajanja vadbe ter izvajanje telesnih aktivnosti pod strokovnim nadzorom.

Zmerna telesna dejavnost naj vključuje hojo, plavanje, aerobiko na kopnem ali v vodi, pilates, jogo in sobno kolesarjenje. Pri športih z višjim tveganjem za poškodbe so potrebne prilagoditve. Nosečnice z zdravstvenimi težavami, kot so hipertenzija, gestacijska sladkorna bolezen ali debelost, morajo vadbo izvajati po posvetu z zdravnikom.

Izsledki raziskav kažejo, da vključevanje telesne dejavnosti v rutinsko nosečniško oskrbo predstavlja učinkovito preventivno strategijo za izboljšanje materinskih in neonatalnih izidov, zmanjšanje zapletov in izboljšanje splošne kakovosti življenja nosečnic.

tags: #telesna #dejavnost #v #nosecnosti #scepanovic #zgur