V sodobnem svetu, kjer se kljub napredku medicine še vedno srečujemo z nepričakovanimi dogodki, kot je nenadna odpoved dihanja pri dojenčku, postajajo temeljne veščine oživljanja nujno potrebne. Ste avtorica spletnega tečaja Naj srček bije. Zakaj ste se odločili za ta projekt in kaj želite z njim doseči? Tako je, za ta projekt smo se odločili, ker že 10 let izvajamo tečaje o tem, kako ukrepati v primeru nezgode otroka. Vsebino smo želeli narediti dostopno širši javnosti, zato smo se odločili za spletno verzijo. Prednosti so predvsem v tem, da so tečaji uporabnikom dostopni kadarkoli in shranjeni na računalniku za vedno.
Zakaj je poznavanje tehnik oživljanja pri dojenčkih pomembno
Pomembno je poudariti, da je znanje temeljnih postopkov oživljanja izjemno pomembno. Redno usposabljanje in osveževanje znanja lahko reši življenje, saj vsaka sekunda šteje. Dosegli smo predvsem ozaveščenost ljudi o pomembnosti poznavanja tehnik oživljanja. Predvsem tisti, ki so tečaje opravili, so povedali, da se jim zdi zelo pomembno, da lahko znanje kadarkoli obnavljajo. Prav tako smo posvetili veliko časa izobraževanju vzgojiteljic v vrtcih in učiteljic v osnovnih šolah, ki so po opravljenem tečaju bolj samozavestne glede nudenja prve pomoči.
Osnovne razlike med oživljanjem dojenčkov in odraslih
Ključna razlika med oživljanjem dojenčkov in odraslih tiči v vzrokih za srčni zastoj. Medtem ko odrasli pogosto doživijo srčni zastoj zaradi bolezni srca ali ožilja, imajo dojenčki in majhni otroci večinoma zdravo srce. Pri njih je najpogostejši vzrok za oživljanje težave z dihanjem. Zato so postopki oživljanja prilagojeni, saj dojenček ali majhen otrok ni zgolj pomanjšan odrasel.
Otroke glede na postopke delimo v tri skupine: novorojenčke, dojenčke do enega leta starosti in majhne otroke vse do pubertete. Pri novorojenčkih neposredno po rojstvu je razmerje med masažo srca in umetnim dihanjem 3:1. Pri dojenčkih do enega leta starosti je priporočena masaža s tehniko "dveh prstov". Pri otrocih nad enim letom starosti in mladostnikih se uporabljajo tehnike, podobne tistim pri odraslih.
Prvi koraki ob sumi na nezavest ali zastoja dihanja
- VAREN PRISTOP: Pristopi previdno, bodi pozoren na nevarnosti.
- PREVERI ODZIVNOST: "Ali si dobro? Me slišiš?" Stresemo roko, ramo. Dojenčka ali malega otroka primemo preko čelnih kosti z eno roko, z drugo pa ga stimuliramo tako, da ga nežno pocukamo in glasno pokličemo.
- NI odziva - KLIC NA POMOČ: Vzklik morebitnim očividcem, nekdo naj odide po AED ali pokliče 112. Če smo sami, začnemo z oživljanjem in po eni minuti kličemo 112.
- SPROSTIMO DIHALNO POT: Otroku privzdignemo brado (razen ob morebitni poškodbi hrbtenice) ter se sklonimo nad njegov obraz tako, da gledamo njegov prsni koš.
- OCENIMO DIHANJE: Štejemo do 10 ter v tem času gledamo dvigovanje prsnega koša, poslušamo in čutimo dihanje.
Če ni dihanja: začetni vpihi in nadaljevanje
Če NE zaznamo dihanja izvedemo: 5 VPIHOV. Usta na nos in usta ALI usta na usta. Pri dojenčku z našimi usti pokrijemo njegov nos in usta hkrati, pri malem otroku pa usta na usta, kot pri odraslih. Moč in volumen vpiha moramo prilagoditi starosti in velikosti. Pri dojenčkih vpihnemo samo toliko, kolikor imamo zraka v ustni votlini.
Če po petih vpihih otrok prične dihati, ga obrnemo tako, da leži na boku (stabilni bočni položaj) in pokličemo 112 ter pozorno spremljamo njegovo dihanje (če preneha dihati začnemo z oživljanjem). Če ni znakov življenja - ZAČNEMO Z OŽIVLJANJEM: 30 STISOV PRSNEGA KOŠA nato 2 VPIHA, to ponavljamo 1 MINUTO.
Tehnika stiskov pri dojenčku
- Pri dojenčkih uporabljamo tehniko dveh prstov na spodnji tretjini prsnice, približno 1/3 globine prsnega koša.
- Stise izvajamo s frekvenco 100 do 120 vtisov v minuti.
- Po 1 minuti izvajanja oživljanja KLIČEMO na 112 ter nato nadaljujemo z oživljanjem: 30 stisov prsnega koša nato 2 vpih, kar ponavljamo vse dokler ne pride ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) ali otrok začne dihati, zakašlja, se premakne ali dokler nismo sami fizično tako utrujeni, da ne zmoremo več.
Opravljanje umetnega dihanja
Pri dojenčku tehnika umetnega dihanja zahteva prilagoditev: nevtralen položaj glave ob dvignjeni bradi, objeti usta in nos z usti reševalca. Vpih naj bo enakomeren in traja 1-1,5 sekunde. Opazujemo dvigovanje prsnega koša. Ponovimo 5-krat. Če kljub pravilnemu pristopu ne uspemo doseči učinkovitih vpihov, je velika verjetnost, da je dihalna pot zaprta. V takem primeru odprite otrokova usta, odstranite viden tujek (ne na slepo!), zagotovite zadosten nagib glave in dvig brade, po potrebi uporabite trojni manever ter ponovite 5 vpihov. Če še vedno niste uspešni, pričnite z zunanjo masažo srca (brez ocene krvnega obtoka!).
Posebnosti pri zapori dihalnih poti s tujkom
Na tujek v dihalnih poteh lahko posumimo takrat, ko otrok nenadoma začne težko dihati, se je igral z majhnimi predmeti in nima bolezni s podobnimi znaki. Pogledamo v ustno votlino in preverimo, ali so v ustih morebitni tujki. Nikoli ne poskušamo na slepo brskati za tujki, saj bi jih lahko potisnili še globlje. Če sumimo na tujek in otrok kašlja, je treba kašelj spodbujati, saj je spontani kašelj najučinkovitejši.
Če kašelj postane neučinkovit in otrok prične izgubljati zavest, pri dojenčkih priporočamo kombinacijo udarcev po hrbtu med lopaticama in pritiskov na prsni koš. Pri otrocih, starejših od enega leta, lahko uporabimo tudi Heimlichov prijem. Pri dojenčkih Heimlichovega prijema ne smemo izvajati, saj jetra pri dojenčkih lahko segajo pod spodnji rebrni lok in zaradi tega obstaja nevarnost poškodbe jeter.
Uporaba AED pri dojenčkih in otrocih
* Pri oživljanju otrok je uporaba AED-ja (avtomatski zunanji defibrilator) zelo redko potrebna. Pogosteje se potrebuje pri oživljanju otrok z že znanim srčnim obolenjem. Pri teh otrocih se namesti elektrode AED-ja tekom oživljanja takoj, ko je AED dostopen.
Za defibrilacijo otrok se vedno uporabljajo klasični defibrilatorji, ki omogočajo defibrilacijo. Pri klasičnih defibrilatorjih moramo upoštevati, da obstajajo tudi manjše elektrode, namenjene otrokom in jih običajno uporabljamo pri dojenčkih. Ena elektroda pride pod desno ključnico, druga pod levo pazdušno linijo, tik pod prsno bradavico. Danes vse več uporabljamo samolepljive elektrode, ki jih ni treba menjati, če otroka večkrat defibriliramo. Vse naprave AED pri nas govorijo slovensko. Ko kovček odpremo, se vključijo in nas govorno vodijo skozi celoten postopek, saj natančno povedo, kaj moramo s ponesrečenim storiti. Strah pred neobvladovanjem naprave je zato povsem odveč.
Ocena krvnega obtoka in merila za začetek masaže srca
Ocena krvnega obtoka pri otroku ne sme trajati več kot 10 sekund. Preverjajo se posredni znaki zadostnega delovanja krvnega obtoka: spontano gibanje, dihanje, kašelj. Zdravstveni delavci morajo tudi tipati periferni pulz: otrok > 1 leta: na karotidni arteriji; dojenček: na brahialni arteriji. Če v 10 sekundah ne najdemo zanesljivih znakov delovanja krvnega obtoka, ne tipamo pulza ali je pulz < 60/min ob slabi periferiji, pričnemo z zunanjo masažo srca.
Posebnosti novorojenčkov
Pri novorojenčkih bolj kot o oživljanju, kot ga razumemo pri odraslih, govorimo o pomoči pri prehodu v zunajmaternično življenje. Večina otrok se brez težav prilagodi na novo okolje, nekaj pa jih potrebuje pomoč pri stabilizaciji, redki tudi oživljanje v najožjem pomenu besede. Najprej poskrbimo za primerno toplotno okolje, nato sprostimo dihalno pot. V primeru nezadostnega dihanja izvedemo pet začetnih vpihov v trajanju od dve do tri sekunde. Sledi predihavanje s frekvenco 30 vpihov na minuto. Če po 30 sekundah še vedno ne opazimo porasta srčne frekvence, sledijo stisi prsnega koša v razmerju trije stisi in en vpih. Uporaba zdravil je med oživljanjem redko potrebna.
Najpogostejši strahovi in zadržki pri reševalcih
Prvi zadržek je: »Saj ne vem kaj počnem, ne znam«. Drugi razlog, da se ljudje ne lotijo oživljanja, pa je predvsem prelaganje odgovornosti na druge. Nekateri imajo pogosto strah pred tem, da bi zlomili rebro. To se pri oživljanju odrasle osebe sicer lahko zgodi, ampak v primerjavi s tem, da nekomu rešiš življenje, ni tako pomembno. Pri oživljanju dojenčkov in otrok pa se to sploh ne more zgoditi, saj imajo toliko več hrustančnega tkiva. Nekateri imajo tudi odpor pred umetnim dihanjem. Vendar obstajajo nastavki za umetne vdihe, ki so v vsakem paketu prve pomoči. Tisti, ki imajo resničen odpor do umetnih vpihov, jim svetujemo, naj začnejo reanimacijo samo s stisi prsnega koša, saj že s tem veliko naredijo.
Kdaj prenehati ali nadaljevati oživljanje
Oživljanje nadaljujemo dokler otrok ne kaže znakov življenja (spontano dihanje, pulz, premikanje), dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler se reševalec ne utrudi. Če je očividcev več, naj se večkrat v izvajanju temeljnih postopkov oživljanja zamenjajo, saj je to izvajanje zelo utrudljivo. Po 20 minutah izvajanja KPO vodja reanimacije ponovno oceni stanje in se odloči za prekinitev ali nadaljevanje postopkov.
Praktični nasveti za laike
- Če vidimo, da se je otrok nenadoma onesvestil ali negibno leži ali ne diha, moramo k njemu najprej varno pristopiti in preveriti njegovo odzivnost.
- Če smo sami, začnemo z oživljanjem in po eni minuti kličemo 112.
- Dajemo otrokoma najprej 5 rešilnih vdihov, nato 1 minuto izvajamo stise prsnega koša in vpihujemo, šele potem kličemo 112, kadar smo sami.
- Če opazimo, da se dojenček ali mali otrok ne premika, moramo ugotoviti ali kaže znake življenja. Z svojim ušesom se približamo dojenčkovim ustom in ugotovimo ali začutimo njegovo sapo in dihanje prsnega koša. Če ni normalnega dihanja, moramo takega dojenčka oživljati.
Podpora in izobraževanje
Zavod za varstvo pri delu je pripravil zloženko z nasveti o prvi pomoči in postopkih oživljanja majhnih otrok, ki osvetljuje specifičnosti reševanja najmlajših. Želimo si, da bi pravilne tehnike oživljanja približali čim širši množici, saj se nam zdi, da je to nekaj, kar bi moral vsak znati. Z Ireno Kumelj, dr. med., specialistko pediatrije iz Medicinskega centra Barsos smo se pogovarjali o prvi pomoči in oživljanju otrok. Zgodnja prepoznava ogroženega otroka je zelo pomembna. Največja napaka, ki jo naredimo ljudje, ko pride do oživljanja otroka, je, da ne reagiramo dovolj hitro. Če pri otroku v 10-ih sekundah ne zaznamo dihanja, moramo nemudoma začeti z oživljanjem.
| Starost | Glavna tehnika | Razmerje masaža/ventilacija (laiki) |
|---|---|---|
| Novorojenčki | Specifični postopki, 5 začetnih vpihov, nato 3:1 | 3:1 (po rojstvu) |
| Dojenčki (do 1 leta) | Vpihi usta na usta in nos, masaža s 2 prstoma | 30:2 |
| Otroci (1 leto do pubertete) | Vpihi usta na usta, masaža z dlanjo/rokama | 30:2 |
Če opazimo, da se dojenček ali mali otrok začne spet sam dihat, to ugotovimo, ko na svojem licu občutimo izdihan zrak in vidimo premikajoč prsni koš. Preverjamo 10 sekund. Nato otroka obrnemo na bok, nadzorujemo dihanje in pokličemo 112.
tags: #temeljni #postopki #ozivljanja #dojencka