Hranjenje dojenčka po žlički: navodila in nasveti

Zdi se lahko, saj mora to vendar znati vsaka mamica. Pa vendarle je treba tudi o hranjenju po žlički vedeti nekaj osnovnih pravil. Prvi je pravilen položaj otroka in nato to, kako hrano sploh ponesemo v usta. Veliko mamic v naglici in bitki z neješčimi dojenčki marsikaj spregleda in nenamerno stori nepravilno. Morda bo z naslednjimi nasveti misija: mali obrok malce lažja.

Osnove: kdaj začeti in zakaj

Po dopolnjenem 6. mesecu starosti je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Uvajanje goste prehrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja.

Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti - po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6.

Prvi obroki: kakšno hrano in kako pogosto

Za prvi poskus je idealna fino pasirana, blaga kašica, kot na primer: korenček, pastinak ali bučka. Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.

Prvih 6 mesecev življenja: materino mleko (MM) ali adaptirana mlečna formula. Od 6. do 8. meseca postopoma uvedemo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo kot kosilo. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, nato na zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše).

Vrstni red uvajanja

• Začnite s čisto korenčkovo kašo ali drugo nežno zelenjavo (buča, cvetača, brokoli, koleraba, koromač, bučke).
• Po tednu dni dodajte krompir in rastlinsko olje ter preidite na zelenjavno-krompirjevo kašo.
• Tretji teden ponudite zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo (pusto meso, npr. perutnina ali govedina).
• Nato sledijo mlečno-žitne in žitno-sadne kašice. Žitne kašice sprva brez glutena (riž, koruza, proso), gluten uvajamo med 4. in 7. mesecem starosti, optimalno med 6. in 7.
• Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Jajčni beljak, kravje mleko, morske sadeže, sol in sladkor po prvem letu.

Tehnika hranjenja po žlički

Pravilen položaj

Najpomembneje je, da otroka ne posedemo takoj v stolček za hranjenje, saj ob tej starosti še ne more sam stabilno in samostojno sedeti, zato otroka med hranjenjem držimo v naročju. Otroka obrnite pravokotno na mizo, sami pa sedite vzporedno z njo. Posedite ga na stegna, s svojo roko za njegovim hrbtom ga primite za ramo, ki je od našega telesa bolj oddaljena; če ga hranimo z desno roko, ga z levo torej držimo za njegovo ramo. Ramo prav rahlo potisnemo navzdol, da mu tako zagotovimo potrebno oporo, tako da bo še vedno sedel pokončno in sredinsko poravnano. Šele ko je otrok v pravilnem položaju, ga začnemo hraniti.

Posodico s hrano postavimo naravnost predenj, ne na levo ali desno stran, saj tako lažje vzdržujemo sredinsko poravnavo otroka. Če bo segal po naši žlički, mu v roko podajmo drugo, da ne bo prijemal naše.

Uporabite plastično žličko - bolj topla in mehka je kot kovinska. Naj bo ozka in ploščata, da gre lepo v mala usteca. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički.

Ponesemo žličko do ustnic in počakamo, da otrok usta sam odpre, nato pa v usta damo celotno žličko, ne le konico. Ko je ta v ustih, jeziček potisnemo navzdol, med dlesni, in počakamo, da otrok stisne ustnice ter šele nato žličko naravnost izvlečemo. Ko jezik pritisnemo navzdol, dobi otrok informacijo, da mora usta zapreti in vsebino potegniti z žličke. Če tega ne storimo, ust ne bo zaprl, hrana pa ne bo ostala v ustih, ko žličko naravnost izvlečemo.

Tekstura hrane in žvečenje

Ko uvajamo gosto hrano, je pomembno, da je ne pretlačimo s paličnimi mešalniki, temveč jo čim bolj zmečkamo z vilicami; ko pa otrok hranjenje po žlički usvoji, naj se čim prej nauči, da je treba hrano tudi prežvečiti. Zatorej ni nič strašnega, če se v obroku kasneje sem in tja skriva tudi kakšen košček nepretlačene hrane, zato da otrok začuti potrebo po žvečenju, moramo pa biti prepričani, da jo bo otrok v ustih prežvečil, preden jo pogoltne. Tako pretlačena hrana je tudi drugačnega okusa, ker niso vsi okusi pomešani v homogeno celoto.

Dober način za vzpodbujanje žvečenja je tudi košček kruhove skorje, ki jo otroku damo v prostor med lica in dlesni. S tem, ko ga bo skušal spraviti iz ust, bo tudi vadil žvečenje.

Pristop: ne siliti in zavestno hranjenje

Ne silimo. Otroka s hrano ne silimo, saj bo hranjenje s tem postalo neprijetno opravilo, ki se mu bo otrok začel upirati. Če je otrok lačen, bo zagotovo jedel, zato si ne delajte preglavic s tem, če ni pojedel dovolj žličk ali če morda sploh ni jedel. Upoštevajte otrokovo sporočilo, da ima hrane dovolj.

Prav tako otroka med hranjenjem ne poskušajte zamotiti z igračami ali risankami. Hranjenje je čas za hranjenje, čas za igro pa za igro. Naučimo ga, da obrok poje zaradi njega samega, ne pa zato, ker smo ga zraven zabavali, sam pa je bil z mislimi drugje. Poleg tega mu hrano ponudimo takrat, kadar jemo tudi drugi družinski člani, saj mu tako dajemo dober zgled glede kulture hranjenja.

Zavestno hranjenje = hranjenje z ljubeznijo. Pri "hranjenju z ljubeznijo" starši pri hranjenju aktivno sodelujemo: pozorno opazujemo in se odzivamo na otrokove potrebe/želje med hranjenjem. Poskusite vzpostaviti očesni kontakt - bodita eno. Dajte na stran telefon, TV in ostale moteče dejavnike.

Spodbujanje samostojnosti

Če otrok že kaže zanimanje, da bi se hranil sam, mu tega veselja ne odrecimo. Sprva bo sicer uporabljal le svoje roke, kar je dobro za razvoj fine motorike in hkrati priprava na hranjenje z žlico. Ko bo hotel poseči po žlici, mu je ne podajmo v roko, temveč naj jo vzame sam - bodisi z levo ali desno roko.

Kako reagirati na zavračanje hrane

Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. »Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu ju vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave.« Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.

Prvih nekaj poskusov naj bo na takšen dan, ko je vaš malček sproščen. Vaš malček ne sme biti preveč lačen, sicer morda ne bo pri volji za eksperimentiranje. Prehranjevanje z žličko je nekaj novega za vašega dojenčka in ni tako preprosto, zato je potrebno, da ste na začetku potrpežljivi.

Higiena, žličke in praktični napotki

• Uporabite plastično žličko, ozko in ploščato.
• Prvi poskus z uvajanjem imejte na takšen dan, ko je vaš malček sproščen.
• Prvi obrok naj bo fino pasirana, blaga kašica (korenček, pastinak, bučka).
• Uvajanje novih živil naj bo postopno, z enotedenskimi premori.
• Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico za mlečne formule; mlečne formule v prahu niso sterilne in jih po odprtju porabite v treh tednih.

Napotki za uvajanje tekočine

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj z materinim mlekom ali nadomestkom. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku.

Varnost: koščki hrane, alergeni in nevarnost zadušitve

Pomembno je, da začnemo pravočasno uvajati tudi hrano v kosih in da ne pretlačimo vsega. Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Tako otrok razvija žvečenje in zaščitimo ga pred pretirano homogenimi teksturami.

Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje). Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.

Podpora dojenju in dopolnilna prehrana

Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.

V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule (npr. hipogalaktija matere). Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo). Kadar zaradi medicinskih ali osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se priporočajo industrijsko pripravljene mlečne formule in staršem se ne svetuje občutek krivde za to izbiro.

Primeri jedilnikov in število obrokov

Število obrokov goste hrane na dan:

Primer dnevnega ritma obrokov (po starostih) prikazuje, kako postopno nadomeščamo mlečne obroke z gosti obroki in kašicami, dokler ne preidemo na prilagojeno družinsko prehrano v drugem letu.

Praktični nasveti za hranjenje po steklenički (koristno ob začetku)

Dejavniki optimalnega hranjenja dojenčka po steklenički: ustrezna steklenička in cucelj, ustrezen pretok cuclja, ustrezen položaj hranjenja, ustrezen način hranjenja in interakcija med mamo in otrokom. Če upoštevamo vse navedene dejavnike optimalnega hranjenja po steklenički, mu s tem omogočimo boljši razvoj ustne votline, večjo aktivnost pri hranjenju, samonadzor hranjenja, dobro predpripravo na uvajanje goste hrane in celo izboljšamo osnovo za razvoj govora.

Pri izbiri stekleničke izberite take, katerih cuclji nimajo izrazitih prehodov med konico in bazo. Konica cuclja naj bo enostavna brez zavitih, zakrivljenih ali asimetričnih oblik. Dolžina cuclja je pomembna: predolg cucelj povzroča težko obvladovanje pretoka, prekratek pa onemogoča aktivno sodelovanje ustne votline.

Pazite na pretok cuclja: prehiter pretok povzroči iztekanje mleka, zaletavanje, kašljanje; prepočasen pretok povzroči utrujenost dojenčka, sesanje brez požirka. Edino relevantno merilo je vaš otrok - opazujte hranjenje in prilagodite pretok glede na njegove znake.

Ko gre kaj narobe: polivanje, podiranje kupčka, alergije

Polivanje je pojav, ki je značilen za dojenčke v prvih tednih in mesecih življenja. Da boste zmanjšali polivanje, po hranjenju počasi dvignite dojenčka v pokončen položaj in naj tako ostane okoli 20 minut. Še bolj pomembno je, da njegov želodček ni preveč poln, ker je v tem primeru polivanje neizogibno.

Podiranje kupčka: zadrževanje zraka v črevesju lahko povzroči bolečino. Strokovnjaki predlagajo sledeče položaje: držite dojenčka v sedečem položaju v naročju in energično drgnite njegov hrbet z gibi gor-dol; dajte njegovo glavico na ramo in drgnite hrbet; položite dojenčka na trebušček na svoje naročje in mu drgnite hrbet. Ob podiranju kupčka lahko dojenček tudi malo polije, kar je normalno.

Pri znakovih alergije ali slabše tolerance mleka (driska, bruhanje, suha koža z rdečico, razdražljivost) se posvetujte s pediatrom. V primeru posebnih tveganj za alergijo lahko pediater priporoči beljakovinski hidrolizat kravjega mleka kot nadomestek.

Povzetek ključnih napotkov

1. Začnite uvajati gosto hrano med 17. in 26. tednom, običajno okoli 6. meseca.
2. Prvi obroki naj bodo majhni (1-3 žličke) in postopno povečani; uvajajte nova živila z enotedenskimi presledki.
3. Otroka držite v naročju v pravilnem, sredinsko poravnanem položaju; ponujajte žličko naravnost pred otrokom.
4. Ponudite celotno žličko v usta, pritisnite jezik navzdol in počakajte, da otrok stisne ustnice, nato žličko naravno izvlecite.
5. Ne silite, bodite vztrajni in zavestni pri hranjenju; ustvarite prijetno okolje brez motenj.
6. Spodbujajte žvečenje z manj pretlačeno hrano in koščki ter z igro (npr. kruhova skorja).
7. Pazite na varnost - izogibajte se trdim in majhnim živilom, postopno uvajajte alergene in posvetujte se s pediatrom pri sumu na alergijo.

Hranjenje naj bo od prve žličke naprej prijetna aktivnost. To je otrokovo prvo veliko učenje in priložnost za grajenje odnosa s staršem. Otrok naj ima v roki drugo žličko, mi hranimo s svojo, da ne prijema naše. Ne silimo s hrano! Hrane ne pasiramo, le ustrezno pretlačimo, kajti cilj hranjenja po žlički je, da se otrok nauči hrano prežvečiti. Pomembno je, da začnemo pravočasno uvajati tudi hrano v kosih. … in dober tek!

tags: #hranjenje #dojencka #po #zlicki