Dojenček postaja radoveden. Ko dojenčka držite v naročju, že dobro obvladuje glavico in jo drži pokonci. Kadar leži na trebuščku, se opira na roke, dviguje glavo in zgornji del prsnega koša. Vedno bolj razpira dlani, roke pa že sklene pred seboj. Uživа v mahanju in brcanju ter se igra s svojimi prstki. Z razpoznavnim jokom pove, da je lačen. Njegov urnik spanja je bolj reden in lahko celo načrtujete, kako bosta preživela dan na kašnem potepu.
Jok. Vaš novi družinski član je sit, previt in naspan, pa še vedno joče. Najtežje obdobje tega meseca je jok brez razloga. Toda tako morda menite vi. Dojenček zagotovo pozna razlog. Strokovnjaki priporočajo, da se na njegov jok odzovete vedno in kar se da hitro. Otroček nikoli ne joka brez razloga. Ni razvajen, morda je le osamljen in si želi vaše bližine. Njegova edina komunikacija je jok, odrasli pa ga ne razumemo! Pomembno je, da ugotovite način, s katerim ga lahko hitro pomirite. Nekateri so zadovoljni, če jim le prijazno govorite, drugi se bodo umirili v naročju. V treh mesecih sta se že toliko spoznala, da boste prvi vedeli kako otročička umiriti.
Vi ste njegov svet. Najraje vidi obraz, ki ga pozna. Trimesečnik postane zelo pozoren na izraz vašega obraza. Vi ste ves njegov svet. Nikar ne varčujte s svojimi animacijskimi sposobnostmi. Smejte se, ploskajte, plešite in pojte. Dojenček se bo glasno smejal vašim predstavam. Z vsakim dnem ga bolje poznate. Veste, kakšen je njegov najljubši položaj, ugotovili ste, kako ga razveseliti in umiriti. Njegova glavica najlepše diši, jamica na bradici pa je tako simpatična.
Razvojni okvir: za tri mesece
Poudariti moramo, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od otroka do otroka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok neprimerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Gibalni razvoj dojenčka: 1. mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: 2. mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: 3. mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Poudarek na komunikaciji in občutkih. Tri mesečni dojenček že prepoznava mojo prisotnost in se odziva z nasmehom ter grlenjem. Z razvojem jezika in glasilk začne eksperimentirati z zvoki, najprej z samoglasniki, nato z zvočnimi kombinacijami. Dojenček že prepoznava mamo in očeta ter se z nasmehom odziva na njihov nasmeh. Ob opazovanju obraza ali zvoka se povečuje pozornost in zanimanje za nove pojave v okolju. Za podporo razvoja je pomembno redno komuniciranje, klepetanje in igranje z različnimi premičnimi in mehke igračkami.
4. mesec: nadzor nad gibanjem in socialni razvoj
Gibalni razvoj v 4. mesecu vključuje dobro nadzorovanje mišic vratu in glave. Dojenček v trebušni legi dvigne glavo za 90 stopinj, se opre na iztegnjene roke in zanesljivo »pase kravice«. Ko leži na hrbtu, prevladuje simetrična in stabilna lega. Glavo, noge in roke usklajeno premika. Predmete prijema s celo dlanjo in jih drži z obema rokama, obrača predmete, a jih praviloma še ne predene v drugo roko. Duševni razvoj postaja bolj aktivno vključujoč dogodke okoli sebe: pozorno opazuje okolico, s pogledom sledi gibanju in se smeje, čeblja ter pritegne pozornost staršev. Z jokom, smehom in obrazno mimiko izraža čustva ter si že delno zapomni rutino dnevnih aktivnosti.
Vključevanje glasbe in pripovedk. Priporočljivo je spodbujanje poslušanja pesmic, gledanja slik ter ponavljanje imen predmetov, barv in številk. Dojenček uživa v plavanju in vodi; vadba v vodi spodbuja celosten razvoj, vendar je treba paziti na pravilno izvajanje in varnostne ukrepe.
Zdravstveni in razvojni kontekst
Priporočila vključujejo nasvete glede didaktičnih igrač, varnosti pri igrah ter pomena dotikov in masaže za boljši čutni razvoj. Določeni vzroki, kot so tortikolis ali plagiocefalija, zahtevajo pozornost zdravnika. V primeru sumov na hipotonijo ali druge nevrološke vzorce je priporočljivo posvetovanje z razvojno-neurološkim strokovnjakom. Masaža dojenčka pomaga pri povezovanju in razvoju ter omogoča mirenje in spodbujanje samoregulacije.
Vključevanje očesa v raziskovanje. Dojenček z razvojem vida opazuje obraze, sledi predmetom in razmnožuje vtise z gibanjem oči ter glave. Postopoma prepoznava znane obraze na daljavo in z oddaljenimi dinamičnimi dražljaji razvija boljše integracije senzornih doživetij. Umirja se s pogovorom, glasbo in nežnimi dotiki, ki okrepijo vez z odraslimi.
Povezava z odraslimi in vsakdanje rutine
Mate in oče imajo pomembno vlogo pri razvoju samozavedanja in razumevanju, da otrok obstaja tudi, ko starši niso neposredno prisotni. Otroku dajemo prostor za odkrivanje sveta, vendar ostajamo ob njem, da mu zagotovimo varnost in podporo. Z rednim komuniciranjem, smehom, nežnim božanjem in spodbujanjem samostojnosti dojenček razvija samostojnost in socialne sposobnosti.
Ta leta so prepletena s številnimi mejniki: od dviga glave, sledenja obrazom, prepoznavanja staršev, do prvega posnemanja zvokov in obraza. Vključevanje v zgodnje aktivnosti, kot so branje knjig z barvnimi ilustracijami ali poslušanje pesmic, spodbuja razvoj jezika, pozornosti in spomina ter podpira družinsko vez.
Praktični nasveti za mame in očete
- Spodbujajte obrazno komunikacijo: smehljanje, govorjenje in plesalno igro.
- Omogočite varne igrače, ki spodbujajo občutek tipa in zahteve po raziskovanju.
- Redno vlažite in spremljajte dojenčkovo spoštovanje do spanja in budnosti ter prilagajajte rutino glede na potrebe.
- Vključite masažo in dotik kot del dnevne rutine za krepitev čutil in čustvene varnosti.
- Posvetujte se z pedirom ali razvojno-nevrološkim strokovnjakom, če opazite trajne ali resne odstopanja v razvoju.
Aktivnosti z dojenčkom 3 - 6 mesecev / Obračanje in rokovanje
Preglednica služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kar pomeni, da en teden lahko pomeni različen razvojni tempo. Bodite potrpežljivi in pozorni na individualno dinamiko vašega dojenčka.