Med dohodki, ki se ne štejejo za dohodke po Zakonu o dohodnini, so tudi darila, opredeljena v 3. točki 19. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2. Ta določa, da se za dohodek fizične osebe ne štejejo darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika ali z delodajalcem povezana oseba ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. točke. Ta odstavke pomenijo zapleteno mrežo pravil, ki določajo, kdaj darila postanejo obdavčena ali neobdavčena.
Ko darilo ob rojstvu otroka ostane nevtralen ali neobdavčen
Darilo, ki ga delodajalec ali oseba, povezana z delodajalcem, prinese zaposlenemu ali družinskemu članu, se lahko obravnava kot boniteta ali kot neobdavčeno darilo, če so izpolnjeni določeni pogoji. Posebno pravilo velja za darilo otroku delodajalca v mesecu decembru: vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Prav tako so bonitete, ki jih delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto in katerih skupna vrednost v mesecu ne presega 13 evrov, izključene iz davčne osnove. Darila v naravi, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, so praviloma obdavčene, če ne sodijo pod izjemne določbe.
Kdaj darilo postane dohodek iz zaposlitve
Darilo, ki ga delodajalec podari otroku delodajalca ali v povezavi z zaposlitvijo, se šteje za boniteto in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Po 36. členu ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Bonitete, ki jih delodajalec daje delavcu ali družinskemu članu v povezavi z opravljanjem dejavnosti, so praviloma obdavčene, razen izjem.
Kako se obračunava davčna osnova in kakšne so izjeme
Darila otrok delodajalca v mesecu decembru do 42 evrov ne povzročijo obdavčitve delovnega dohodka. Darila manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja redno ali pogosto, se praviloma ne vštevajo v davčno osnovo, če njihova vrednost ne presega 13 evrov (vendar po ZDoh-2 obstajajo dodatne omejitve in pogoji). Darila, ki presegajo te zneske, se štejejo kot bonitete in so vključena v davčno osnovo ali pa se zanje obračuna akontacija dohodnine v višini 25% obdavčitve. Pri darilih premičnin ali nepremičnin se uporabljajo posebna navodila glede davčne osnove ali napovedi davka.
Mednarodne pogodbe in rezidentsvo
Obdarjenec, rezident Slovenije ali nerezident Slovenije, ima v skladu z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju različne pravice glede obdavčitve daril. Običajno ima država rezidentstva izključno pravico do obdavčitve tovrstnega dohodka, kar pomeni, da se v Sloveniji ne plača davek na dohodke iz takih daril ali se ga odmeri le v primerih, ko se obdavčitev opravi v Sloveniji. Pri nerezidentih se ugodnosti iz mednarodnih pogodbenih določb lahko uveljavljajo na obrazcih zahtevkov za ugodnosti iz pogodbenih razmerij.
Davčni davek na dediščine in darila (ZDDD)
Po ZDDD je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot darilo od fizične ali pravne osebe in se ne šteje za dohodek po dohodninski zakonodaji. Zavezanec za plačilo davka je fizična ali pravna oseba, ki prejme darilo. Kot premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine, premoženjske in druge stvarne pravice, vključno z vrednostnimi papirji in denarjem. Pri darilih ima obdarjenec tudi obveznost popisati darilo v določenem roku in morebiti vložiti napoved za odmero davka od prejetega darila.
Roki in postopki
Pri nepremičninah se kot osnova za davek šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu o množičnem vrednotenju oziroma v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti. Obdarjenec mora napovedati prejeto darilo v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčni organ izda odmerno odločbo v roku 30 dni od vložitve napovedi. Davka na prejeto darilo ni plačana otrok, posvojenec, zakonci ali zunajzakonski partnerji darovalca, zet, snaha, pastorek in obdarjenec v registrirani istospolni skupnosti.
Posebnosti za darila v poslovnem okolju
Darila ali bonitete, ki jih delodajalec zagotavlja zaposlenim ali njihovim družinskim članom v okviru delovnega razmerja ali drugega pogodbenega razmerja, se praviloma obravnavajo kot bonitete. Boniteta je običajno opredeljena kot ugodnost v naravi, ki jo delodajalec zagotovi v zvezi z zaposlitvijo. Vendar obstajajo pomembne izjeme: darila otrok delavca v mesecu decembru do 42 EUR ali darila manjših vrednosti do določene meje, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, kadar so izpolnjeni pogoji iz ZDoh-2. Pri poslovnih darilih in reprezentanci (darila poslovnim partnerjem) se prav tako uporabljajo posebna pravila za odhodek in DDV.
Vrste daril, ki jih podjetje lahko nameni in kako jih obravnavati
Darila zaposlenim so razvrščena kot bonitete in so lahko obdavčena ali neobdavčena, odvisno od zneskov in pogojev. Novoletna kosila ali večerje za vse zaposlene se ne všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust lahko ostane neobdavčen do višine določenega zneska ali procenta povprečne plače. Stroški daril so lahko davčno priznan odhodek ali ne, odvisno od tega, ali se darila dajejo v okviru poslovnih stikih ali zasebnih transakcij. Za darila poslovnim partnerjem z logotipom ali brez, se pogosto obračuna DDV ali se šteje kot reprezentanca, od katere je odvisno pravno obravnavanje.
Primer iz prakse
Darilo delodajalca otroku zaposlenega v mesecu decembru: vrednost do 42 EUR ne všteva v davčno osnovo delodajalca. Če darilo preseže to mejo ali niso izpolnjeni vsi pogoji (starost otroka do 15 let, darilo znotraj decembra), je darilo obdavčeno kot boniteta ali dohodek iz zaposlitve. Pri darilih, ki so premičnine ali nepremičnine, se uporabljajo posebna merila za davčno osnovo ali napoved davka.
- Darilo otroku delodajalca do 42 EUR v decembru - neobdavčeno.
- Darila manjših vrednosti do 13-15 EUR - neobdavčena, če niso redna ali pogosta.
- Boniteta vseh ostalih daril ali večjih vrednosti - obdavčena kot dohodek iz zaposlitve.
- Darilo v obliki premic ali nepremičnin - posebni roki za napoved in posebna pravila glede davčne osnove.
V kolikor je potrebno več informacij ali strokovni nasvet glede konkretnih primerov, se posvetujte z davčnimi svetovalci, ki lahko prilagodijo obravnavo vašemu podjetju in konkretnim primerom daril v poslovanju.