Eno od oblik kroničnega venskega popuščanja ima vsaka druga odrasla oseba, več žensk kot moških. Vensko popuščanje se začne postopoma, in ko z leti napreduje, se lahko na nogah pokažejo krčne žile, noge v gležnjih otečejo, koža se obarva in na goleni lahko nastane celo venska razjeda. Čeprav bolezen povzroča težave, zaradi nje ne umiramo in so zato v preteklosti ljudje morda raje potrpeli, kot da bi že ob prvih simptomih ali celo pozneje obiskali zdravnika. Po drugi strani bolezni tudi zdravniki posebne pozornosti niso namenjali. Kronično vensko popuščanje nastane zaradi povečanega tlaka v venah spodnjih udov.
Najpogostejši simptomi so bolečine v golenih, srbenje, pekoč občutek na koži, občutek oteklih, težkih in napetih nog, utrujenost in nočni krči. Težave se največkrat pojavijo po štiridesetem letu starosti, lahko pa tudi prej ali pozneje. Velik vpliv na razvoj bolezni ima sedeč način življenja, torej premalo gibanja. Strokovnjaki zato kot varovalni ukrep pred razvojem bolezni priporočajo predvsem redno hojo. Priporočajo tudi, da se izogibamo dolgotrajnemu stanju na mestu in sedenju. Pri poklicih, ki zahtevajo veliko hoje ali sedenja, si, če se le da, privoščimo vmes čim več odmorov in se razgibajmo. Ko sedimo, nog ne prekrižajmo, raje si jih privzdignimo s pručko. Tudi med dolgo vožnjo z avtom si privoščimo čim več postankov.

Poleti nam kronično vensko popuščanje zaradi vročine povzroča še posebne težave. Vsaka vročina, na primer sončenje, obisk savne, depilacija z voskom ali vroče kopali, znake poslabša. Dejavnik tveganja, na katerega res ne moremo vplivati, je dednost. Če imajo krčne žile bližnji sorodniki, smo morda zanje bolj dovzetni tudi sami. Nastanka krčnih žil sicer ne moremo preprečiti, a lahko z omenjenimi ukrepi težave ublažimo in preprečimo njihovo poslabšanje. Pravočasno moramo obiskati tudi zdravnika, ki bo potrdil vensko popuščanje in svetoval primerno zdravljenje.
Na razpolago je več možnosti - od osnovnega ukrepa, tj. kompresijsko zdravljenje. Osnovni in najučinkovitejši ukrep je povijanje nog z ustreznimi kompresijskimi nogavicami. Kar pri treh četrtinah bolnikov naj bi zadostovalo zgolj to zdravljenje. Kot dopolnilo k vsem drugim vrstam zdravljenja ga uporabljajo tudi pri težjih primerih. Vsak kompresijski povoj ni dober. Pravilnega nam lahko glede na vrsto težav svetuje zdravnik, vendar moramo še vedno skrbeti za njegovo pravilno nameščanje. Pomembno je, da je kompresija največja v višini gležnja in se navzgor zmanjšuje. Priporočljivi so povoji na kratek poteg, ki delujejo tako, da med hojo na vene pritiskajo od zunaj in tako izenačijo povišan notranji pritisk. Povoji na dolgi poteg lahko povzročajo motnje prekrvitve kože in bolečine.

Zdravila. Strokovnjaki priporočajo jemanje tako imenovanih venoaktivnih zdravil (mikroniziranih flavonoidov) že ob prvih simptomih. Ta naj bi povečala elastičnost ven, zmanjševala poškodbe in preprečevala napredovanje bolezni. Sklerozantno zdravljenje je postopek, pri katerem v povrhnje vene vbrizgajo določeno kemično sredstvo za zlepljenje, vena otrdi in se postopno razgradi. Povrhne lasersko zdravljenje je primerno za pajkaste (metličaste) vene in manjše krčne žile, ki imajo premer manjši od pet milimetrov. Operativno zdravljenje včasih pomeni odstranitev obolele vene ali njenega dela. Po posegu je pogosto potreben kratkotrajen pacientovski pobyt v bolnišnici. Laserska operacija lahko nadomesti klasično operacijo velikih ven; v tem primeru laser s pomočjo steklenega vlakna privedejo v veno in ta od znotraj deluje toplotno, da se vena skrči in zapre. Prednost take operacije je, da poteka v splošni anesteziji, je neboleča, po posegu pa bolnik lahko odide domov.

Razširjene vene in kožne spremembe. Krčne žile so razširjene, zvite in podaljšane povrhnje vene, ki so vidne na površini kože. Težave So posledica stalno zvišanega pritiska v venah, razširitve vene zaradi slabosti v zgradbi vene in/ali okvare venskih zaklopk. Koža nad obsežno varico je lahko topla in daje občutek srbenja ali pekoče bolečine. Kožna razjeda (golenska razjeda) je posledica hude motnje mikrocirkulacije pri KVP in je pogostejša pri starejših.
V nadaljevanju so opisane različne tipične oblike in simptomi: metličaste vene (teleangiektazije ali venektazije), drobne kožne razširitve in njihove barvne razlike; venektazije; varice; in morebitne zaplete kot tromboflebitis ter venski ulkus.
Dejavniki tveganja vključujejo starost, spol, dednost, prekomerno telesno težo, nosečnost, predhodne poškodbe nog ter dolgotrajno stoje ali sedenje na delu. Ženske imajo pogosteje težave, zlasti po več nosečnostih ali pod vplivom hormonalnih sprememb.
Prav tako so izpostavljene razmere, ko temperatura vročina poslabša stanje; savne, solarij, toplotne obloge in vroče kopalne vode povzročajo poslabšanje simptomov.

Življenjski slog in preventiva. Glavni cilj je zmanjšati obremenitev ven in izboljšati pretok krvi proti srcu. Zdrav način življenja vključuje redno telesno aktivnost (najmanj 150 minut zmerne aktivnosti na teden), vaje za krepitev mišične črpalke ter izogibanje dolgotrajnemu stajanju ali sedenju. Priporočljive so hoja, tek, kolesarjenje in plavanje do temperature 32 stopinj Celzija. Izogibanje prekomerni telesni teži, kajenju in pretirani uporabi vročih virov ter dolgotrajnemu sedenju s prekrižanimi nogami je prav tako pomembno.

Najbolj učinkovit način za lajšanje in preprečevanje so kompresijske nogavice ali povoji ter kombinacija zeliščnih pripravkov, ki delujejo na mikrocirkulacijo. Proizvodi z izvlečkom seviljske pomaranče (diosmin in hesperidin) ter escin iz divjega kostanja pomagajo zmanjšati otekanje, bolečine in nelagodje. Geli in kreme z izvlečkom kostanja ali heparinom so dodatek terapiji in jih nanašamo vedno od gležnjev proti kolenu.

V primerih težjih oblik je mogoče razmisliti o invazivnih posegih: sklerozacijo, lasersko zdravljenje ali operativni poseg. Operativne možnosti vključujejo popolno ali delno odstranjevanje velike vene safene skozi manjše reze, z uporabo stripperja ali drugih tehnik, v odvisnosti od poteka ven. Po operaciji so brazgotine minimalne ali skoraj nevidne, čas okrevanja pa nekaj dni do nekaj tednov.
Pri potovalnih dejavnostih, zlasti letih daljših poletih, obstaja tveganje za nastanek krvnega strdka (venozna tromboza) zaradi dolgotrajnega mirovanja in suhega zraka. Priporočila: večkratna vstajanja in krči, hoja po letalu, pitje zadostne količine tekočine in nošenje kompresijskih nogavic.
Med nosečnostjo so krčne žile pogost pojav; hormonske spremembe in povečana prostornina krvi prispevajo k razvoju venoznih sprememb. Pomembno je smerovanje do zdravnika za pravilno diagnozo in načrtovanje varne terapije. Nosečnice se pred začetkom novega zdravljenja posvetujejo z zdravnikom. Večina žensk po porodu doživi nekaj izboljšanja, vendar je pomembno, da zdravljenje prilagodimo individualno in upoštevamo priporočila zdravstvenih strokovnjakov.
Na koncu izpostavimo, da kronično vensko popuščanje ni življenjsko nevarno, vendar lahko resno vpliva na kakovost življenja. Z ustreznim zdravljenjem, spremembo življenjskega sloga in preventivnimi ukrepi je mogoče simptome ublažiti ali preprečiti poslabšanje.

tags: #vensko #popuscanje #in #nosecnost