Dojenje je ključno za zdravje in razvoj otroka, pa tudi za zdravje matere. Prednosti dojenja so pomembne za otroka, mati, družino, družbo in okolje. Dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnosti prebave. V tem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana. Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi npr. protitelesa, probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone in še mnoge druge.
Prednosti dojenja za starejšega otroka
- Materino mleko pomeni zaščito pred črevesnimi okužbami, vnetji srednjega ušesa in virusnimi okužbami.
- Protitelesa in žive celice v mleku prispevajo k obrambi otrokovega organizma pred klicami.
- Sestava mleka se prilagaja otrokovim potrebam; materino mleko vsebuje drugačne maščobne kisline, ki stimulirajo razvoj možganov.
- Dojenje omogoča primernejši razvoj otrokove ustne votline in koordinacije ter vpliva na razvoj čutil in kognitivne funkcije.
- Dojenje zmanjšuje tveganje za alergije, sladkorno bolezen in nekatere kronične bolezni v kasnejšem življenju ter znižuje tveganje za prekomerno telesno težo.
- Hitrejša normalizacija telesne teže in manj stroškov ter težav z zdravljenjem dojenčkov v primerjavi z nedojenimi otroki.
Dojenje med nosečnostjo in tandemno dojenje
Tako kot se pri večini nosečnic ne odsvetuje spolnih odnosov ali telesne aktivnosti, tudi nosečnost sama po sebi ni razlog, da bi se dojenje prenehalo. Če nosečnost ni rizična in poteka normalno, se glede nadaljevanja dojenja starejšega otroka odloči mama sama. Nekatere mame brez težav dojijo celotno nosečnost, druge se srečujejo z izzivi (boleče bradavice, neugodje ob dojenju, utrujenost) in se zato odločijo za nežno in ljubeče odstavljanje otroka.
Pri tandemnem dojenju je zelo pomembno, da ima prednost pri dojenju novorojenček - on se podoji prvi in tako dobi zanj zelo pomemben kolostrum, potem se doji še starejši otrok. Kolostrum deluje blago odvajalno in njegove učinke lahko opazimo tudi pri starejšem otroku. Zaradi vpliva na motorični razvoj je smiselno, da se novorojenček doji na obeh dojkah. Nekatere mame se odločijo za dojenje obeh otrok istočasno, nekatere ne - odvisno tudi od tega, koliko se starejši otrok še doji.
Izzivi dojenja starejšega otroka
Velikokrat se pojavi utrujenost in neprijetni občutki, da je vsega preveč. Skrb za dva ali več otrok je zahtevna, mama pri tem vsekakor potrebuje podporo, pomoč in razbremenitev. Matere, ki so rodile vaginalno in tiste, ki so imele kožni stik z otrokom vsaj eno uro po porodu, so poročale o manjših težavah pri dojenju. Z dojenjem imajo več izzivov matere otrok, starih dva meseca ali manj. Prvorodke imajo za razliko od mnogorodk izzive z nabreklimi dojkami z veliko mleka.
Izzivi, kot so boleče bradavice, izzivi pri pristavljanju otroka in občutek nezadostne količine mleka, lahko negativno vplivajo na trajanje dojenja. Najpogosteje so se matere soočale z izzivi, kot so zaspanost otroka med dojenjem, prekomerno iztekanje mleka in občutki obremenjenosti in skrbi glede količine mleka. Matere, ki so prejele podporo partnerjev in širšega okolja, so imele manj izzivov.
Primeri praktičnih težav iz izkušenj mater
Veliko mater poroča o občutkih nemoči, ko po carskem rezu ali v prvih dneh nimajo takoj vzpostavljene laktacije. Nekatere so prebrodile obdobja, ko niso mogle črpati dovolj mleka, spet druge so se srečevale z dodatki in postopnim prehajanjem k polnemu dojenju. Podpora strokovnjakov, svetovalk za dojenje, patronažnih medicinskih sester in partnerjev je pogosto odločilna pri uspešnosti dojenja. Spodbuda in praktični nasveti so pomagali številnim materam, da so vztrajale in dokončno dosegle polno dojenje.
Vpliv podpore in zdravstvenega osebja
Zelo pomembno vlogo pri uspešnosti dojenja je imela podpora patronažnih medicinskih sester. Matere, ki so prejele podporo partnerjev in širšega okolja, so imele manj izzivov. Celovita in usklajena podpora zdravstvenega osebja, partnerjev in širšega socialnega okolja lahko bistveno prispeva k uspešnemu in dolgotrajnejšemu dojenju.
Pomagajo lahko mož/partner, prijateljica, družinski člani, zdravnik, medicinska sestra, člani podporne skupine za dojenje. Pomembno je, da so resnični zagovorniki dojenja in da ne svetujejo prehitrega hranjenja s stekleničko. Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in spodbudo ter usposobljeno pomoč za reševanje morebitnih težav.
Praktični nasveti za dojenje starejšega otroka
- Mati naj že v nosečnosti skrbi za svoje zdravje kot celoto: telesno, duševno, socialno, čustveno in duhovno dogajanje. Priporočamo zdrav življenjski slog in čim manj obremenitev.
- Priprava dojk se začne med nosečnostjo, vendar ne zahteva posebnih dejavnosti. Posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna; večina žensk ima primerne bradavice za dojenje.
- Pomembna je pravilna tehnika dojenja in udoben položaj matere ter otroka; mati naj najde položaj, ki ji ustreza (sede, leže) in uporablja blazine za oporo.
- Pri pristavljanju otroka naj se dojka prinese k ustom otroka tako, da zagrabi tudi del areole - otroka prinesemo k dojki, ne obratno.
- Ob odvajanju otroka je priporočljivo vstaviti prst v kotiček ust, da se prijem prekine nežno in brez bolečin.
- V zgodnjem obdobju dojenja (prvi tedni) svetujemo pri vsakem obroku dojenje iz obeh dojk, kasneje običajno zadostuje ena dojka na obrok.
- Pazite na osebno higieno - pranje rok pred dojenjem, po porodu bradavic ne umivajte s milom - mleko ščiti bradavico.
- Mati naj pripravi načrt dojenja: izključno dojenje prvih šest mesecev, skupno bivanje z otrokom, vključevanje partnerja in drugih članov v gospodinjska opravila.
Ko se odloča mama: načrt in psiholočna podpora
Odločitev o dojenju je stvar vsake posamezne matere. Dojenje bo uspešnejše, če se mati odloči za to že v nosečnosti oziroma, ko načrtuje nosečnost. Po odločitvi je pomemben načrt dojenja. Matera potrebuje podporo, pomoč in razbremenitev, pa tudi malo časa zase ter pogovor v sprejemajočem, razumevajočem okolju, kjer lahko izrazi svoja občutja. Mati naj pripravi poleg partnerja tudi druge družinske člane, predvsem starejše otroke, da ne bi postali ljubosumni.
Psihološki in socialni dejavniki
Velikokrat matere kasneje po porodu povedo, da so se v nosečnosti preveč osredotočile na samo pripravo na porod, premalo pa na dojenje. Pomembno je izobraževanje, tako strokovne kot laične javnosti. Izobraževanja in posledično znanja nikoli ni preveč; pa pozitivne zgodbe o dojenju. Mladi starši iščejo informacije o dojenju tudi v različnih medijih in ti dejansko vplivajo na potek in dolžino samega dojenja.
Pogostost, trajanje in načini dojenja
Varovanje zdravja matere pri dojenju starejšega otroka
Pomembna je skrb za mamo - da ima na voljo zdravo, polnovredno prehrano, da zaužije dovolj tekočine in da si privošči dovolj počitka. Priporočljivo je vsakodnevno prhanje in vzdrževanje telesne higiene. Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin; pijejo naj po občutku.
Pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po inzulinu zmanjša. Dojenje ima tudi pozitivne učinke na materino zdravje: manj obolevajo zaradi raka dojk in jajčnikov, manj je osteoporoze in presnovnih bolezni sodobnega časa. Pri dojenju se sproščajo hormoni, zaradi njih se mati bolje počuti in lažje skrbi za otroka.
Okoljski in družbeni vplivi
Dojenje zmanjša ekološko obremenitev okolja zaradi manjše proizvodnje, pakiranja in transporta mlečnih formul. Materino mleko nič ne stane; družina, kjer je otrok izključno dojen, nima stroškov z mlečnimi formulami, stekleničkami in opremo.
| Vidik | Prednost |
|---|---|
| Otroku | Imunska zaščita, manj okužb, primerna sestava, boljši kognitivni razvoj |
| Mami | Zmanjšano tveganje za nekatere bolezni, hitrejše okrevanje po porodu, manj stresa |
| Družini/okolju | Ni stroškov za formule, manjša ekološka obremenitev |
Priporočila za uspešno dojenje starejšega otroka
- Pridobite podporo partnerja in družine; vključite jih v načrtovanje in pomoč.
- Poiščite strokovno pomoč (IBCLC, patronažne sestre, svetovalke za dojenje) pri težavah s pristavljanjem ali količino mleka.
- Vztrajajte pri pravilni tehniki dojenja in poiščite primeren položaj ter pomoč pri učenju pristavljanja.
- Upoštevajte načelo ponudba-povpraševanje: koliko sesanja, toliko mleka nastaja.
- Pri tandemskem dojenju naj se novorojenček doji najprej, da dobi kolostrum.
- Načrtujte dojenje že v nosečnosti in se informirajte o morebitnih zapletih in načinah reševanja težav.
Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in spodbudo ter usposobljeno pomoč za reševanje morebitnih težav. Vedeti morate, da je tudi delno dojenje boljše kot nedojenje.
tags: #youtube #dojenje #starejsega #otroka