Dojenje večjega otroka: prednosti in izzivi

Dojenje je najbolj naraven in učinkovit način hranjenja, vendar dojenje nikakor ni le hranjenje. Je skupek intimnih trenutkov med mamico in njenim dojenčkom ter ima številne prednosti. Prednosti dojenja so pomembne za otroka, mati, družino, družbo in okolje.

Zakaj je dojenje pomembno za otroka

Materino mleko predstavlja tudi otrokovo zaščito pred okužbami in ustreza otrokovemu razvoju - prilagaja se po urah, po dnevih, nato po tednih in je specifično za posameznega otroka. Po vsebini in količini je povsem prilagojeno otrokovim potrebam, otrok ga najlažje prebavlja in presnavlja. Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi npr. protitelesa, probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone in še mnoge druge. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov nezrel imunski sistem. Probiotiki (koristne bakterije) in prebiotiki (hrana za koristne bakterije) pomagajo otrokovi prebavi in pomagajo graditi zdrav prebavni trakt.

Dokazano je, da imajo dojeni otroci manj kroničnih obolenj (celiakija, diabetes, alergija, limfomi, rak …), so manj izpostavljeni sindromu nenadne smrti v zibki, dojenje podaljša dobo naravne imunosti proti mumpsu, ošpicam, otroški paralizi, vsebuje protitelesa za bolezni, ki jih je mamica že prebolela. Dojenje omogoča primernejši razvoj otrokovih možganov, dojenčku se razvija dotik in razvoj vseh ostalih čutil - dobi različne okuse iz maminega mleka, mamico voha, jo čuti, in tako je na številnih področjih kognitivni razvoj otroka vzpodbujen.

Materino mleko vsebuje drugačne maščobne kisline, kot jih ima adaptirano mleko in le-te stimulirajo razvoj možganov. Menjavanje različnih položajev pri dojenju pa vpliva na koordinacijo otrokovega telesa. Ustna votlina se pri dojenju razvija drugače kot pri uporabi cucljev in dud. Prehrana otroka v prvih 1000 dneh življenja ima temeljno vlogo pri njegovem razvoju, vpliva pa tudi na nagnjenost k boleznim pozneje v življenju. To je obdobje od spočetja do otrokovega drugega leta starosti.

Prednosti dojenja za mater

Menjavanje različnih položajev pri dojenju pa vpliva na koordinacijo otrokovega telesa. Takoj po porodu se z dojenjem krči maternica, z dojenjem se zmanjša stresna reakcija na materinstvo takoj po porodu, ima pozitiven učinek na socialno vedenje, mamica hitreje izgublja maščevje, ki ga je nabrala v času nosečnosti. Dojenje lahko zmanjša vašo raven stresa, vam pomaga, da ste bolj sproščeni in vam uravnava telesni pritisk zaradi višje ravni hormona oksitocina. Matere, ki dojijo, manjkrat trpijo za poporodno depresijo. Podaljšano dojenje vas obvaruje pred rakom dojk in jajčnikov. Lahko vas zaščiti tudi pred osteoporozo, ker zviša vaše absorbiranje kalcija in vam tako ojača kosti.

Dojenje stimulira izločanje hormona oksitocin. Ne samo, da se zaradi tega hormona dobro počutite, povzroča tudi, da se maternica skrči, in se zmanjša na velikost pred nosečnostjo. Z dojenjem porabite 500 kalorij na dan, kar vam pomaga, da hitreje izgubite težo, ki ste jo pridobili med nosečnostjo. Samo če omenimo, da nam prihrani čas in denar, ker ni potrebe, da bi kupovali nadomestno hrano, sterilizirali stekleničke itd.

Okoljski in družbeni učinki dojenja

Dojenje zmanjšuje globalno onesnaževanje z zmanjšanjem porabe virov in energije, ki so potrebni za proizvodnjo, predelavo, pakiranje, distribucijo, promocijo in odstranjevanje materialov, ustvarjenih s proizvodnjo in uporabo mlečne formule za dojenčke. Dojenje prinaša številne prednosti tako za otroka kot tudi za mamico in ne nazadnje tudi za širšo družbo.

Težave in izzivi pri dojenju večjega otroka

Večkrat se pojavljajo praktični in čustveni izzivi, zlasti pri dojenju starejšega otroka ali v tandemu. Dojenje zahteva veliko pozornosti in energije s strani mame. Še posebej pa, če še vedno dojimo prvega otroka, medtem ko smo noseči, ali pa če dojimo v tandemu, torej dva otroka istočasno. Prvi pravi izziv je zagotoviti prostor in čas zase. Ko je več otrok, ki želijo dojiti, se lahko pojavijo občutki preobremenjenosti in pomanjkanja prostora zase: brez kančka prostora in časa zase dojenje lahko postane breme.

Nekatere pogoste težave vključujejo boleče bradavice ali razpoke (ragade). Pomembno je, da jih hitro prepoznamo in ukrepamo. V lekarnah so na voljo blazinice (komprese) z gelom, ki podpirajo proces celjenja in imajo blažilen učinek na vnete bradavice. Za občutljive, razpokane in boleče bradavice se lahko uporablja tudi prsne blazinice iz obloge poliuretanske osnove. Za nego dojk med dojenjem, zdravljenje vnetih in razpokanih prsnih bradavic se lahko uporablja tudi gel iz lanolina ali mazilo z dekspantenolom. Vsi navedeni izdelki so namenjeni doječim materam. Na prsne bradavice se nanesejo po vsakem dojenju.

Vnetje dojke, ob tem pa so prisotne tudi rdečina, oteklina in bolečina, se imenuje mastitis. Pojavijo pa se lahko tudi spremljajoči simptomi, kot so: vročina, slabost, boleče mišice, utrujenost, glavobol. V primeru mastitisa se svetuje počitek matere, ki pa ne sme prenehati dojiti. Redni podoji in izpraznjenje dojk, pri čemer naj mati otroku vedno najprej ponudi prizadeto dojko, namreč lahko prepreči poslabšanje stanja. V primeru mastitisa mleko za otroka ni škodljivo. Proti bolečinam lahko doječa mati uporabi tablete z učinkovino ibuprofen, ki ima tudi protivnetno delovanje, saj bolečina lahko zavre izločanje mleka. Ob uporabi tega zdravila se lahko otrok varno doji. V primerih, ko se stanje ne izboljša v roku 12 do 24 ur, je potreben obisk pri zdravniku, ki bo presodil primernost antibiotičnega zdravljenja.

Težave pri vzpostavljanju dojenja in rešitve

Veliko mamic pred porodom skrbi, ali bodo znale novorojenčka pravilno pristaviti k prsim, ali so njihove bradavice dobro oblikovane, ali bodo imele dovolj mleka, kaj storiti, če bodo imele bolečine v bradavicah ali dojkah … Večino teh težav se lahko prepreči že med nosečnostjo, in sicer z dobro pripravo na dojenje med nosečnostjo, tudi s pripravo načrta za dojenje.

Pomembno je vedeti, da je tudi delno dojenje boljše kot nedojenje. Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in spodbudo ter usposobljeno pomoč za reševanje morebitnih težav. V primeru težav naj se obrnejo po pomoč, ki jo lahko dobijo tako v porodnišnici kot pri patronažnih medicinskih sestrah, otroških dispanzerjih, svetovalcih IBCLC, LLL svetovalkah, lahko pa obiščejo tudi skupine za podporo dojenju.

Izkušnje iz prakse: zgodba o pol/dojenju in vztrajnosti

Res mi je bilo zelo težko, mislim, da nekje 4. ali 5. dan sem ostala popolnoma brez mleka. Ampak, znanje, ki sem ga dobila pri tebi, je neprecenljivo. Odločena sem bila, da bom dojila. Vsaki 2 do 3 ure sem že v bolnišnici in nato doma črpala mleko, čeprav sem ga načrpala minimalno, ji ga poleg dojenja dajala po flaški in se trudila, da povečam laktacijo. To mi je uspelo in danes lahko s ponosom rečem, da se z mojo princesko polno dojiva. Srečna sem, da mi je tudi tokrat dojenje uspešno steklo.

Začela se je v porodnišnici, ko so mi po carskem rezu prvič pripeljali mojo Bučko. Tako lepo zadovoljno me je gledala, ko se ji je iz kotička ustec cedil potoček adaptiranega mleka. Nato pa jo je grda mama pristavila na prazno bradavico in za to prvič prejela enega tistih presenečenih pogledov z nagrbančenim čelom, ki se jih je v naslednjih tednih morala prav navaditi. Mislila sem, da je vsega konec in ne bom mogla dolgo dojiti. Začela sem se truditi, da sem jo čimveč pristavljala, vendar se je hranjenje že od porodnišnice naprej vedno končalo z dodatkom. Tako sem samo čakala, kdaj mi bo mleko usahnilo in bo dojenja konec.

Poučili so me, da se dete najmočneje hrani prvih petnajst do dvajset minut in da naj hranjenje ne traja več kot 45 minut. Nato pa potrebuje par ur pavze, da želodček prebavi in si odpočije. Dali so jo tudi v posteljico z naklonom in glej, po pol dneva je Bučka postala umirjena, se dojila po urniku in nato dve do tri ure spala. Pri hranjenju smo jo tehtali in vztrajali, da spije predpisano mero mleka in dodatka. Probala sem večkrat črpati, pa nikoli nič ni ostalo. Po štirih dneh so nas odpustili z diagnozo premalo mleka in kolike.

Po mesecu in pol pa se mi je začelo dozdevati, da gre stanje na boljše. Začel se nam je vzpostavljati dnevni ritem. Končno sem videla luč na koncu tunela in ja, pri dojenju sva začeli uživati. Bučka več ne joče toliko. Začela se je smejati in veliko čeblja. Z njenimi potrebami se mi je povečala količina mleka. Dodatek smo postopno zmanjšali na dva do tri krat na dan, proti večeru. Ponoči in dopoldan pa se izključno dojiva.

Tandemsko dojenje in dojenje v nosečnosti

Tandemskega dojenja nisem načrtovala, niti o njem razmišljala. Pa vendar se je zgodilo. Zgodilo se je, ker sem enostavno sledila potrebam hčerki, ki je z dojenjem vztrajala skozi vso nosečnost. In to kljub temu, da mi je v drugem trimesečju skoraj povsem zmanjkalo mleka. Nje to ni motilo. Tako kot je ni motil moj vse večji trebuh ter omejeno število in dolžina podojev.

Število in dolžino podojev sem omejila predvsem zaradi sebe. Ob zanositvi je imela hči 13 mesecev, dojila pa se je še ogromno, sploh ponoči. Nočno dojenje me je močno izčrpavalo, nemir in razdražljivost ob dojenju pa naraščala, zaradi česar sem najprej ukinila nočno dojenje, kar nam je brez kakršnegakoli napora uspelo doseči na morju. Več reda pri dojenju pa sem želela vzpostaviti tudi čez dan. Tako sva iz dojenja na njeno željo pred zanositvijo prišli tekom nosečnosti do tega, da se je dojila zgolj še pred opoldanskim počitkom in nočnim spanjem.

Nato pa se je z rojstvom dojenčka moj odnos do dojenja hčerke začel postopoma spreminjati. Dobesedno čez noč je hčerka v mojih očeh iz majhne punčke postala velika deklica, ki dojenja napram majhnemu, povsem od mene odvisnemu novorojenčku, pravzaprav ni potrebovala več - vsaj ne za preživetje. A kljub temu mi je bilo prvi mesec po porodu dojenje v tandemu v veliko radost ter prav nič naporno. Vendar je bil eden izmed ključnih ukrepov na poti zmanjševanja dojenja ta, da sem ukinila dojenje obeh hkrati. Na ta način sem se izognila stalnemu stokanju in trmarjenju hčerke, da se ob vsakem dojenju dojenčka želi dojiti tudi ona, ter čas, ko se je dojila ona, v polnosti posvetila samo njej oziroma nama.

Praktični nasveti za doječe mamice

• Opazujte otroka: otrok približno trikrat dnevno odvaja blato, pri vsakem previjanju pa mora imati mokro pleničko, napeto kožico, videti pa mora biti zadovoljen.
• Prepustite se ritmu otroka: dojite tako in tolikokrat, kot to želi otrok, še posebej v obdobjih hitre rasti (2 tedna, 6 tednov, 2 meseca).
• Uporabite pripomočke, kadar jih potrebujete: blazine za dojenje, blazinice za prsi, nastavek za bradavico, črpalka za mleko, suplementer (SNS) povzročijo lažje dojenje in ohranijo stik z otrokom.
• V primeru bolečin pri pritrditvi preverite pravilno pristavljanje in možnosti kratke podjezične vezice pri otroku.
• Če se pojavijo težave, poiščite strokovno pomoč: patronažne sestre, IBCLC svetovalci, LLL svetovalke, pediater ali skupine za podporo dojenju.
• Ne obupajte hitro: tudi delno dojenje prinaša znatne koristi, vztrajnost in podpora pa lahko prinesejo uspeh, kot to kažejo zgodbe mater.

Priporočila strokovnjakov

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), UNICEF, številna združenja pediatrov in svetovalcev za dojenje po svetu se strinjajo, da je dojenje najboljša stvar, ki jo lahko ponudite dojenčku. WHO priporoča izključno dojenje vsaj do 6 mesecev po porodu in odstavljanje, ko otrok napolni 1 leto. Strokovnjaki priporočajo ob ustrezni dopolnilni prehrani nato še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, pa še dlje.

V primeru, da se mamica odloči dojiti, je izrednega pomena ozaveščanje, zdravstvena vzgoja in podpora. Pri nas so porodnišnice vključene v projekte, kot je "Novorojenčku prijazna porodnišnica", in zdravstveno osebje je dodatno izobraženo za spodbujanje in podporo dojenja.

Predvsem bi jim svetovala, naj opazujejo svojega otročka in njegove potrebe, se prepustijo ritmu, ki ga otroček narekuje, torej ga dojijo tako in tolikokrat, kot to želi. Na ta način bodo poskrbele tudi za zadostno količino mleka.

tags: #youtube #dojenje #vecjega #otroka