Zapleti pri podaljšani nosečnosti

Nosečnost je izjemno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne radosti, a tudi potencialna tveganja. Zapleti v nosečnosti so stanja, ki se pojavijo izključno med tem obdobjem in lahko vplivajo na zdravje nosečnice, razvijajočega se ploda ali obeh. V nosečnosti je pomembno, da ženska skrbi za svoje zdravje. S tem skrbi tudi za zdravje razvijajočega se otroka. Če so potrebne dodatne informacije glede zdravega načina življenja, se je mogoče z vprašanji obrniti na izbranega zdravnika, ginekologa, babico ali medicinsko sestro.

Vse nosečnice imajo na voljo osnovno zdravstveno skrb. V nosečnosti lahko kljub zdravemu načinu življenja pride tudi do zapletov in resnejših težav z zdravjem in/ali zdravjem razvijajočega se otroka. Če je nosečnica v prejšnjih nosečnostih ali po porodu izkusila katerega od naštetih pojavov ali težav, bo deležna ustrezne dodatne zdravstvene skrbi: ponavljajoči se spontani splavi (trije ali več) ali prezgodnji porod pred 34. tednom.

Razumevanje zapletov v nosečnosti

Zapleti v nosečnosti lahko nastanejo v kateremkoli obdobju nosečnosti, od njenih začetnih faz do tik pred porodom. Njihova pojavnost ni nujno povezana z nezdravim načinom življenja, saj se lahko kljub skrbi za lastno zdravje pojavijo resnejše težave. Zavedanje o teh zapletih, njihovih vzrokih, simptomih in možnostih zdravljenja je ključnega pomena za zagotavljanje čim bolj varne in zdrave nosečnosti. Osnovno zdravstveno skrb imajo na voljo vse nosečnice, vendar je v primeru zapletov potrebna dodatna pozornost in strokovno vodenje.

Najpogostejši zapleti

Splav (spontani splav)

Splav pomeni zaključek nosečnosti pred 22. tednom nosečnosti. Najpogosteje splav nastane v začetku nosečnosti (v 80 odstotkih do desetega tedna). Vzroki so približno v 40 odstotkih v napaki dednega zapisa ploda. Pri oploditvi pride do nepravilnosti, ki običajno niso združljive z življenjem. Takega splava ni moč preprečiti.

Poznamo več vrst splavov: grozeči splav, začetek splava, potekajoči splav, nepopolni splav in popolni splav. V primeru ponavljajočih splavov (vsaj trije) moramo pri paru opraviti genetske preiskave obeh. Izključiti moramo tudi redke bolezni pri materi (npr. antifosfolipidni sindrom) in jo ob ponovni zanositvi ustrezno zdraviti.

Prezgodnji porod

Porod pred 37. tednom nosečnosti predstavlja približno 6 % vseh porodov. Poznamo različne vrste prezgodnjega poroda: zelo zgodnji porod (od 24. do 32. tedna) ter porod od 32. do 37. tedna nosečnosti. Do zgodnjih porodov prihaja pri ženskah z vnetji plodovih ovojev ali sistemsko infekcijo nosečnice. Nosečnice s preeklampsijo, kroničnim visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ali z boleznijo vezivnih tkiv lahko rodijo prezgodaj. Hude nepravilnosti ploda ali hud zaostanek v rasti vodi v jatrogeni prezgodnji porod.

Otroci, rojeni do tridesetega tedna, imajo manj možnosti za kakovostno preživetje brez posledic. Večinoma so pljuča nezrela, kar vodi v dihalno stisko in hude okužbe ter lahko privede do kroničnih pljučnih bolezni. Možen zaplet so tudi možganske krvavitve s posledično motorično in senzorično prizadetostjo.

Premalo ali preveč plodovnice

Manjša ali pomembno majhna količina plodovnice nastane zaradi npr. prezgodnjega odpiranja materničnega vratu in posledičnega razpoka ovojev z odtekanjem. Vzrok je večinoma vnetje. Plodovi, ki zaostajajo v rasti in imajo v maternici slabe pogoje za rast do konca, imajo poleg premajhne teže tudi malo plodovnice, kar vodi v nepravilen razvoj pljuč. Plodovnico ocenjujemo z ultrazvočnimi preiskavami in ginekološkim pregledom ter s posebnimi testi.

Presežek amnijske tekočine (polihidramnion) je lahko prav tako zaskrbljujoče stanje, ki poveča tveganje za prezgodnji porod in druge zaplete.

Predležeča posteljica (placenta praevia)

Predležeča placenta je stanje, ko se placenta nahaja na spodnjem delu maternice in v celoti ali delno prekriva odprtino materničnega vratu. Te krvavitve se običajno pojavljajo v pozni nosečnosti ali med samim porodom. Poznamo več vrst predležeče posteljice: placenta praevia totalis, placenta praevia partialis, marginalna placenta praevia in nizko ležeča posteljica.

V nosečnosti (po navadi v tretjem trimesečju) pride do nenadne, lahko tudi obilne sveže krvavitve, ki je lahko usodna za plod, tudi nosečnica izgubi pomembno količino krvi. Ultrazvočna preiskava v nosečnosti lahko natančno opredeli lego posteljice in tudi izstopišče popkovine. V primeru placente praevia totalis se odločijo za dokončanje nosečnosti s carskim rezom. Po vaginalnih porodih z delno placento previo lahko prihaja do večjih krvavitev.

Izvenmaternična nosečnost

Izvenmaternična nosečnost je resen zaplet, pri katerem se oplojeno jajčece ugnezdi izven maternice, najpogosteje v jajcevodu. Simptomi so lahko zelo različni in vključujejo slabost, znojenje, bledico, znižan krvni tlak, zvišan pulz, nemir, močne bolečine (pogosto nenadne in ostre), lahko tudi rahlo zunanjo krvavitev, vrtoglavico in težko dihanje. S povečevanjem ploda se lahko jajcevod raztegne in poči, kar vodi v obilno notranjo krvavitev.

Možnosti za izvenmaternično zanositev so večje, ko je ženska prebolela pretekla vnetja notranjih rodil, ima endometriozo ali je bila operirana na jajčnikih, jajcevodih ali na črevesju. Žensko s hudimi znaki splošne prizadetosti in vaginalno krvavitvijo morajo nujno takoj operirati in po navadi odstranijo jajcevod s plodom.

Gestacijski diabetes (nosečnostna sladkorna bolezen)

Gestacijski diabetes je pojav povišanega krvnega sladkorja, ki se pojavi med nosečnostjo in ni posledica že obstoječe sladkorne bolezni pred nosečnostjo. Ta stanje predstavlja posebno obliko sladkorne bolezni, ki se prvič pojavi ali prepozna šele med nosečnostjo, običajno v drugem ali tretjem trimesečju.

Dandanes se nosečnostna sladkorna bolezen pojavi pri 14 % nosečnic. Nosečnostna sladkorna bolezen nastane zaradi hormonskih sprememb med nosečnostjo, ki povzročijo inzulinsko rezistenco. Pri ženskah, ki so genetsko ali metabolno dovzetnejše, beta celice trebušne slinavke ne morejo proizvesti dovolj inzulina za kompenzacijo te povečane potrebe, kar vodi v zvišanje krvnega sladkorja.

Odkrivanje in diagnostika po slovenskih smernicah: v Sloveniji se uporablja oralni test tolerance za glukozo (OGTT). Prvo trimesečje: ob prvem pregledu se določi glukoza v venski krvi na tešče ali v naključnem vzorcu. Drugo trimesečje (24.-28. teden): vsem ženskam z normalno glukozo v prvem trimesečju se opravi OGTT. Diagnostične vrednosti za OGTT: na tešče ≥ 5,1 mmol/l; 1 ura ≥ 10,0 mmol/l; 2 uri ≥ 8,5 mmol/l. Nosečnostna sladkorna bolezen je prisotna, če je dosežena ali presežena vsaj ena diagnostična vrednost.

Osnova zdravljenja: življenjski slog, vključno s prehranskim svetovanjem, telesno aktivnostjo in samokontrolo glikemije. Če se ciljne vrednosti ne dosežejo v 1-2 tednih z nefarmakološkimi ukrepi, se uvede zdravljenje z inzulinom. Fizična aktivnost po vsakem obroku zelo pomaga pri zniževanju glukoze v krvi. Redno spremljanje krvnega sladkorja, tlaka in urina ter poostreno ultrazvočno sledenje plodovega stanja in rasti ter morebitnih strukturnih nepravilnosti ploda kot posledice obolenja so ključni.

Preeklampsija, eklampsija in HELLP sindrom

Preeklampsija je zaplet povišanega krvnega tlaka, pojava beljakovin v urinu in zatekanja nosečnice. Nastane kot posledica nepravilne placentacije, arterijske kronične hipertenzije in kroničnih bolezni ledvic. Bolezen je pogostejša pri zelo mladih ali starejših nosečnicah, pomembna je tudi prekomerna prehranjenost in povišane maščobe v krvi. Nosečnice z družinsko anamnezo jo imajo pogosteje. Zdravljenje poteka z zniževanjem krvnega tlaka, preprečevanjem zapletov zaradi slabšega delovanja ledvic in s strogim nadzorom. Po porodu preeklampsija po navadi izzveni brez trajnih posledic za žensko.

Eklampsija je hujša oblika preeklampsije, pri kateri se pojavijo napadi krčev in nezavest. HELLP sindrom pomeni Hemolysis, Elevated Liver enzymes, Low Platelets - razpad rdečih krvničk, povišane vrednosti jetrnih encimov in nizke vrednosti trombocitov. HELLP sindrom je smrtno nevarno stanje odpovedovanja več organov in zahteva takojšnjo medicinsko intervencijo.

Srčne bolezni in druge kronične bolezni

Nosečnice, ki imajo težave s srcem, lahko pričakujejo, da se bodo te težave v nosečnosti povečale. Te ženske predstavljajo posebno rizično skupino, ki zahteva natančno individualno vodenje. Nadzorujejo jih perinatolog, kardiolog in anesteziolog. Takšne nosečnice morajo biti sprejete na oddelek za patološko nosečnost in obvezno v bolnišnico mesec ali dva pred predvidenim datumom poroda.

Sladkorna bolezen, bolezni ledvic, sistemske bolezni in avtoimunske bolezni povečujejo tveganje za zaplete in zahtevajo interdisciplinarno obravnavo pred in med nosečnostjo.

Diagnoza in spremljanje zapletov

Diagnostika in spremljanje nosečnosti ter potek poroda sta v primeru zapletov izjemnega pomena in zelo zahtevna. Redni ginekološki nosečniški pregledi so ključni: med njimi se preverjata telesna teža matere, krvni tlak in vsebnost beljakovin v urinu. Že najmanjši sum na težave zahteva poglobljeno obravnavo.

3D ali 4D ultrazvok nimata pri nobeni drugi bolezni v nosečnosti pomembnejše vloge, pa merjenje pretoka krvi skozi krvne žile maternice med 20. in 24. tednom nosečnosti lahko v večini primerov napove pojav kasnejše gestoze. Pri vseh nekoliko težjih oblikah zapletov je potrebna nujna hospitalizacija in intenziven nadzor. Zdravljenje se določi na podlagi izvidov, stanja nosečnice in gestacijske starosti.

Dejavniki tveganja

Nekateri dejavniki povečujejo verjetnost razvoja zapletov, kot so preeklampsija ali gestacijski diabetes: starost (mlajše od 15 ali starejše od 35 let), prekomerna telesna teža, družinska anamneza, kronične bolezni (hipertenzija, ledvične bolezni, sladkorna bolezen), večplodna nosečnost, Rh inkompatibilnost, okužbe, določena etnična pripadnost, nizka rast nosečnice in nizka stopnja zdravstvenega varstva.

Psihosomatski in socialni vidiki

Psiha ima pomembno vlogo pri razvoju nekaterih zapletov, na primer EPH gestoze. Povezava med limbičnim sistemom, hipotalamusom, hipofizo ter endokrinim in vegetativnim sistemom vpliva na hemodinamiko, ravnovesje elektrolitov in hormonsko delovanje. Psihične značilnosti žensk z nekaterimi oblikami gestoze se lahko razlikujejo: lažja oblika s prevlado nevrotičnih značilnosti, težja oblika pa z izraženo čustveno labilnostjo in anksioznostjo.

Preprečevanje in priprava

Pred zanositvijo in med nosečnostjo je pomembno poskrbeti za čim boljše stanje telesa in duha. Za ženske s sladkorno boleznijo je ključno, da se pred zanositvijo posvetujejo z diabetologom in perinatologom. Če ima ženska kronične bolezni (npr. težave z ledvicami ali srčne bolezni), naj se o načrtovanju nosečnosti posvetuje z ustreznimi specialisti.

Zdrav način življenja, vključno s pravilno prehrano (npr. pri gestacijskem diabetesu dieta z nadzorom glikemičnega indeksa, šest obrokov dnevno), redno telesno dejavnostjo, zadostno hidracijo in opustitvijo škodljivih substanc (alkohol, kajenje, poživila), zmanjšuje tveganje za mnoge zaplete. Redno spremljanje in zgodnje odkrivanje sprememb omogoča pravočasno ukrepanje.

Kdaj poiskati pomoč

• Ob krvavitvi v nosečnosti (tako zunaj kot notranje) je potrebna takojšnja medicinska ocena;
• Ob močnem ali nenavadnem bolečem občutku v trebuhu, omotici, znojenju, hitrem bitju srca ali slabosti;
• Če pride do zmanjšanja ali prenehanja fetalnega gibanja;
• Če se pojavijo znaki prezgodnjega poroda (kontrakcije, odtekanje plodovnice);
• Če so meritve krvnega tlaka povišane ali če se pojavijo novi otekanja in glavobol, motnje vida;
• Če se pri diagnostiki ugotovi gestacijski diabetes ali druge spremembe, sledite navodilom zdravstvenih strokovnjakov.

Vloga placente pri zapletih

Placenta je organ, ki se formira v zgodnjem obdobju nosečnosti in z edinstveno cirkulacijo krvi ter kompleksnimi funkcijami skrbi za normalen potek nosečnosti in ustrezen razvoj ploda. Pri nekaterih oblikah placente se lahko pojavijo razni zapleti in težave. Poleg težav, ki jih povzroča lega ali anatomske variacije placente, na njeno delovanje vplivajo tudi materina obolenja in drugi zunanji dejavniki. Ultrazvočna preiskava pomaga natančno opredeliti lego posteljice in morebitne anatomske nepravilnosti.

Pregledna tabela: Glavni zapleti, simptomi in ukrepi

Pomembna sporočila za nosečnice

Čeprav 3D ali 4D ultrazvok nimata pri nobeni drugi bolezni v nosečnosti pomembnejše vloge, pa merjenje pretoka krvi skozi žile maternice med 20. in 24. tednom lahko napove pojav kasnejše gestoze. Pri vseh nekoliko težjih oblikah zapletov je potrebna nujna hospitalizacija in intenziven nadzor. V primeru zapletov se obrnite na svojega izbranega ginekologa, ki vam bo posredoval informacije in predpisal morebitno zdravljenje.

Če se želite dodatno informirati ali potrebujete strokovno svetovanje, se prijavite na e-nasvete strokovnjakov ali se obrnite na svojega izbranega zdravnika, ginekologa, babico ali medicinsko sestro. V primeru hudih simptomov poiščite nujno medicinsko pomoč.

tags: #zapleti #pri #podaljsani #nosecnosti