Zdravljenje granuloma v nosečnosti: tveganja, priporočila in možnosti zdravljenja

Nosečnost je obdobje velikih telesnih sprememb, ki ne vplivajo le na bodočo mamico, temveč lahko vplivajo tudi na njeno ustno zdravje. Medtem ko nekateri zobozdravstveni posegi morda niso nujni ali celo odsvetovani v času nosečnosti, je skrb za ustno higieno in zdravljenje vnetnih procesov, kot je na primer zobni granulom, ključnega pomena za dobrobit tako matere kot otroka.

Kaj je zobni granulom in zakaj se pojavi?

Granulom med pacienti po navadi pomeni kakršno koli vnetje zobnega živca, ki zahteva koreninsko zdravljenje zoba. Zobozdravniki pa z besedo granulom označujemo že napredovano vnetje zobnega živca, ki sega prek odprtine korenine, torej vnetje obzobnega tkiva. Lokacija je največkrat ob vrhu korenine, lahko pa se nahaja kjer koli ob njeni dolžini. Sestavljajo ga vnetne celice, ki se borijo proti bakterijam (lahko tudi glivam), torej povzročiteljem vnetja, vse skupaj pa obdaja ovojnica, ki omejuje proces od okolice.

Vnetje zobnega živca je posledica vdora bakterij v kanalski sistem zoba, ki v začetku povzročijo iritacijo živca, kasneje pa njegov propad oziroma strokovno: nekrozo. Ker je nekrotično tkivo v kanalu za protivnetne celice iz krvnega obtoka in tudi antibiotike nedosegljivo, se vnetje lahko nemoteno širi in tako preko vrhnje odprtine korenine preide v tkivo okoli zoba. Vnetje lahko dokaj hitro napreduje preko vrha korenine in za pacienta največkrat pomeni občutek pritiska, občutek podaljšanega zoba oziroma kot da najprej ugrizne na ta zob, in bolečino, ki je največkrat prisotna ob žvečenju.

Kaj se zgodi, če granulom ostane nediagnosticiran ali nezdravljen?

Kronična (dolgotrajna) prisotnost mikroorganizmov v predelu vrha korenine navadno poteka brez simptomov. Zaradi specifičnega odziva imunskega sistema pride do raztapljanja oziroma razgradnje kostnine okoli korenine zoba, kar se dostikrat odkrije naključno ob kontrolnem RTG posnetku, kjer je vidna črna senca ob korenini zoba. Tako stanje se sicer lahko samostojno ozdravi, večkrat pa napreduje v razvoj otekline v ustih in tudi zunaj: otekline lic, ustnic ... Odvisno je od lokacije zoba. Zapleti granuloma lahko segajo od izgube zoba do širjenja okužbe na druga tkiva, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so sinusitis, pielonefritis, miokarditis ali celo sepso.

Kako zdravimo granulom (kronični periapikalni parodontitis) in možnosti zdravljenja

Koreninsko zdravljenje zoba opravljamo v splošni zobozdravstveni ordinaciji. Vključuje uporabo posebnih inštrumentov, lahko ročnih ali strojnih, ki mehansko očistijo koreninski kanal, v katerem se nahaja vneto tkivo zobnega živca. Mehanično čiščenje kombiniramo s kemičnim izpiranjem z raztopinami, ki dodatno pomagajo, da kanal in njegove stene učinkovito očistimo in pripravimo na polnitev. Polnitev lahko izvedemo v prvi seji, in sicer s posebnimi materiali, s katerimi želimo doseči hermetično zaporo koreninskega sistema in na tak način preprečiti ponoven razvoj težav.

Kadar na prvem RTG posnetku pred zdravljenjem zoba ob vrhu korenine opazimo večjo senco, se lahko odločimo za uporabo posebnih koreninskih zdravil, ki jih apliciramo v prvi seji in potem v naslednji seji izvedemo polnitev. V kolikor po končanem zdravljenju na kontrolnih RTG posnetkih ugotovimo, da senca ob koreninskem vršku ne kaže znakov pomanjšanja in posumimo na cisto, ki zaradi debelejše ovojnice ne reagira na preparate, s katerimi spiramo koreninski kanal zoba, in tudi ne reagira na zdravilo, ki ga lahko med posameznimi obiski apliciramo v zob, se lahko odločimo za nadaljnje ukrepe.

V takem primeru pacienta napotimo k specialistu parodontologu, endodontu ali oralnemu kirurgu, ki opravi poseben poseg, ki mu rečemo apikotomija. V sklopu tega posega se pod lokalno anestezijo odstrani celoten vnetni proces skupaj z majhnim delom vrha korenine. Na tak način je vnetje v celoti odstranjeno in v procesu celjenja lahko zdaj telo zapolni prazen prostor s kostnino.

Uspešnost zdravljenja in nadaljnja oskrba zoba

Uspešnost koreninskega oziroma endodontskega zdravljenja lahko ocenimo šest do 12 mesecev po končanem zdravljenju. Kot pri ostalih vejah medicine in zobozdravstva, endodontsko zdravljenje nima 100-odstotne zagotovljene uspešnosti. Načeloma je uspešnost zdravljenja odmrlega živca zoba preko 90 odstotkov, v primeru pridruženega vnetja v predelu kosti ob vrhu korenine pa je uspešnost nekoliko nad 80 odstotki.

V veliki meri je uspešnost odvisna tudi od tega, koliko krone zoba manjka in kakšno je stanje obzobnih tkiv, torej če je v ustih prisotna tudi parodontalna bolezen. Zato je vedno na mestu vprašanje o smiselnosti zdravljenja korenine, ki samo po sebi zahteva nekaj zaporednih obiskov zobozdravnika in je lahko povezana tudi z večjimi stroški oskrbe zoba.

Zdravljenje granuloma in nosečnost: tveganja in priporočila

Splošno priporočilo je, da se večina zobozdravniških posegov opravi v drugem trimesečju nosečnosti, medtem ko naj bi se v prvem trimesečju ter v drugi polovici tretjega trimesečja izvajali le nujni posegi. V primeru bolečih in večjih zobozdravniških posegov je priporočljiva uporaba anestetika. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, prejetih pri zobozdravniku, so sorazmerno nizke in ne vplivajo na zarodek.

Ob nekaterih posegih je potrebno tudi rentgensko slikanje zobovja, ki je pomemben diagnostični postopek za odkrivanje sprememb na trdih zobnih tkivih in kosteh. Kljub zanemarljivemu vplivu rentgenske radiacije na plod se med nosečnostjo rentgensko slikanje zob ne priporoča, še posebno v prvih treh mesecih nosečnosti. V nujnih primerih pa vas preko trebuha ustrezno zaščitijo s svinčenim ogrinjalom, itak pa je odmerek x-žarkov ob slikanju zoba zanemarljivo majhen.

Pri zdravljenju granuloma med nosečnostjo je ključnega pomena sodelovanje med zobozdravnikom in ginekologom. Odločitev o tem, ali se poseg opravi takoj ali se prestavi na čas po porodu, je odvisna od več dejavnikov, vključno s stopnjo vnetja, simptomi in splošnim zdravstvenim stanjem nosečnice. V nekaterih primerih lahko zdravljenje granuloma poteka tudi med nosečnostjo, z uporabo ustreznih antibiotikov, ki jih predpiše zdravnik v sodelovanju z ginekologom. Pri bolnikih z večjim tveganjem (npr. imunsko kompromitiranih ali z neurejenim sladkornim sladkornim stanjem) je ob posegu smiselno poskrbeti za antibiotično kritje vsaj za nekaj ur; to ne bo škodilo nosečnosti.

Ali granulom poveča tveganje za splav ali vpliva na razvoj ploda?

Vsak vnetni proces v telesu, vključno z zobnim granulomom, lahko predstavlja dejavnik tveganja za zaplete med nosečnostjo, kot sta splav ali prezgodnji porod. Čeprav granulom sam po sebi morda ne vpliva neposredno na razvoj zarodka, lahko povečano tveganje za prezgodnji porod pomeni tveganje za prizadetost otroka. Če prej zanosite, sicer ni nujno, da boste splavili, le tveganje za kaj takšnega je večje. Za IMN lahko kompetentno trdim, da ni bil kriv granulom, za drugo, odmrtje zarodka pa tega sicer ne morem trditi, je pa verjetnost ravno tako majhna.

Zato je priporočljivo, da se vnetni procesi, kot je granulom, čim prej sanirajo, tudi pred načrtovano nosečnostjo. Če pa do zanositve pride med obstoječim vnetjem, je pomembno, da se o nadaljnjih korakih posvetujete s svojim ginekologom in zobozdravnikom. Težav z zobovjem se lahko znebite ali vsaj sanirate v nekaj mesecih; mogoče sicer res ne na koncesijo, ampak pri tem ni omejitev čas, temveč denar.

Kdaj je smiselno opraviti poseg, če zanosite pred sanacijo?

Če se slučajno zgodi, da zanosite prej, ali tako vnetje lahko vpliva tudi na razvoj zarodka oz. ali ima to lahko kak vpliv na otroka, če se nosečnost seveda obdrži? Če ima, kakšno kontracepcijo priporočate za vmesno obdobje? (vprašanje iz izmenjave) V primeru, da do zanositve pride, je kdaj se lotiti posega težko reči; lahko tudi proti koncu prvega trimesečja, npr. po 10. tednu. Jaz bi vse skupaj sicer zdravil čim prej, če zadeva ni aktivna (bolečina, oteklina), pa lahko tudi počaka do 2. trimesečja, v kolikor ste že noseči. Posebne nevarnosti za nosečnost ne vidim, so pa splošna priporočila, naj se karkoli že je, raje počne od 12. tedna dalje, ker je do 12. tedna pač več neznank kot kasneje.

Praktični nasveti za nosečnice z granulomom ali zobnimi težavami

• Vstopite v nosečnost z zdravimi zobmi in obzobnimi tkivi; poudarek je na preprečevanju.
• Redni preventivni pregledi in dobra ustna higiena (ščetkanje z mehko zobno ščetko dvakrat dnevno, čiščenje medzobnih prostorov) zmanjšujejo tveganje za nastanek ali poslabšanje vnetij.
• Če nastopi bolečina, oteklina ali gnojni izcedek, poiščite zobozdravniško pomoč ne glede na trimesečje.
• Če ste pred načrtovano nosečnostjo in vam je odkrit granulom, je smiselno razmisliti o čim prejšnjem zdravljenju, saj vnetni procesi povečujejo tveganje za splav in prezgodnji porod.
• V nujnih primerih rentgensko slikanje z ustrezno zaščito ni odveč; pri vseh posegih pa se posvetujte s svojim ginekologom.

Posebnosti nosečniškega granuloma in hormonskih vplivov

Pogost med nosečnostjo je tudi nosečniški granulom, to je rdeč izrastek na dlesni, najpogosteje v predelu sprednjih zgornjih zob, ki zakrvavi na dotik. Povečana raven spolnih hormonov lahko ob slabi ustni higieni povzroči še bolj izraženo vnetje dlesni ali nosečniški gingivitis. Vnetje dlesni se običajno pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se močno poveča nivo estrogena in progesterona v krvi. Proti koncu nosečnosti se njuna koncentracija povečuje in je največja v osmem mesecu, potem pa počasi upade.

Nosečniški gingivitis z dobro ustno higieno in rednimi preventivnimi pregledi uspešno obvladamo. Ob ustrezni prehrani in skrbni ustni higieni se možnosti za nastanek zobnih oblog med nosečnostjo ne povečajo. Nosečnicam zaradi povečane ravni spolnih hormonov priporočajo še skrbnejše odstranjevanje mehkih zobnih oblog.

Odgovori na pogosta vprašanja iz izkušenj pacientke

Ali granulom lahko povzroči splav? Vsak vnetni proces v telesu je lahko dejavnik tveganja za splav ali prezgodnji porod, zato bi res priporočil, da se granuloma čim prej lotite. Če prej zanosite, sicer ni nujno, da boste splavili, le tveganje za kaj takšnega je večje.

Ali zdravljenje z zobozdravstvenimi postopki (apikotomija, odstranjevanje zatička, lokalna anestezija) škoduje nosečnosti? Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, prejetih pri zobozdravniku, so sorazmerno nizke in ne vplivajo na zarodek. Če se poseg opravi pri bolnikih z normalno odpornostjo, bakteriemija ob posegu pri zdravih ni problem; pri manj odpornih pa je bolje poskrbeti za antibiotično kritje vsaj za nekaj ur. To ne bo škodilo nosečnosti.

Ali rentgen zoba ogroža zarodek? Rentgensko slikanje zobovja, čeprav predstavlja zanemarljiv vpliv radiacije na plod, se med nosečnostjo odsvetuje, še posebej v prvih treh mesecih. V nujnih primerih pa vas preko trebuha ustrezno zaščitijo s svinčenim ogrinjalom, itak pa je odmerek x-žarkov ob slikanju zoba zanemarljivo majhen.

Priporočila za ukrepanje

1. Če je granulom simptomatski (bolečina, oteklina, gnoj), poiščite takojšnjo zobozdravniško obravnavo ne glede na nosečnost.
2. Če je granulom asimptomatski in vi načrtujete nosečnost, razmislite o čimprejšnjem endodontskem zdravljenju pred zanositvijo.
3. Če ste že noseči in ni nujne indikacije, je splošno priporočilo opraviti večje posege v drugem trimesečju oziroma po 12. tednu, vendar se individualne odločitve sprejemajo v sodelovanju z ginekologom in zobozdravnikom.
4. Pri pacientkah z dodatnim tveganjem za bakteriemijo ali oslabljenim imunskim sistemom se ob posegu posvetujte o antibiotičnem pokritju.

Za ohranjanje zdravja ust med nosečnostjo velja: redni pregledi, dobra ustna higiena, ustrezna prehrana in pravočasno zdravljenje vnetij. Če imate vprašanja glede konkretnega posega v povezavi z nosečnostjo, se posvetujte s svojim zobozdravnikom in ginekologom, saj je odločitev individualna in temelji na stanju pacienta.

tags: #zdravljenje #granuloma #v #nosecnosti