Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja vse hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene otrokovim potrebam za zdravo rast in razvoj ter sposobnosti prebave. V tem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana. Prednosti dojenja so pomembne za otroka in mati.
Kaj vsebuje materino mleko in kako se spreminja?
Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi npr. protitelesa (koncentracija IgA protiteles je najvišja od 10 dneva po porodu in vse do 7,5 mesecev po porodu), probiotike, prebiotike, rastne dejavnike, hormone, ogljikove hidrate, minerale, vitamine, maščobne kisline v najbolj optimalnem razmerju za zdrav razvoj dojenčka. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov nezrel imunski sistem. V materinem mleku je več kot 200 vrst bakterij, med katerimi so najpomembnejši Lactobacilli, Bacteroides in Bifidobacterium.
Prvo mleko, ki ga prsne žleze izločajo, se imenuje mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Glavna vloga mleziva je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo. Ima tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) in tako zmanjšuje možnost zlatenice. Mleko se začne kmalu spreminjati. Drugi do tretji dan se pojavi prehodno žensko mleko. Po 9. dnevu po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze).
Mleko se spreminja v času posameznega podoja. Na začetku vsebuje več vode, beljakovin in mlečnega sladkorja (laktoze), na koncu podoja pa več maščob. Maščobe v mleku so spremenljiva sestavina mleka, saj se njihov delež spreminja glede na materino prehrano. Materino mleko vsebuje več kot 400 različnih beljakovin. Te predstavljajo vir energije, hranilnih snovi, imajo protimikrobno in imunomodulatorno aktivnost ter stimulirajo absorpcijo drugih hranil.
Prebiotiki in probiotiki v materinem mleku
Poleg probiotičnih mikroorganizmov, ki vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote, pa najdemo tudi dejavnike, ki podpirajo njeno rast. Ti dejavniki so oligosaharidi človeškega mleka (“Human milk oligosaccharides” oz. HMO), ki delujejo kot prebiotiki. Ta skupina oligosaharidov vsebuje več kot 200 različnih oligosaharidov. Te oligosaharidi se v črevesju ne prebavljajo, zato so idealna hrana za mikroorganizme (predvsem Bifidobakterije), kar omogoča njihovo rast. Eden od koristnih učinkov HMO v prebavnem traktu je tudi njihova sposobnost blokiranja vezave patogenov na črevesne epitelijske celice.
Vitamini in minerali: kaj primanjkuje v mleku
Materino mleko ne zadosti otrokovim potrebam po vitaminu D. Tega je potrebno dodajati, njegov vnos pa naj za dojene dojenčke znaša 400 mednarodnih enot na dan. Prav tako je v mleku premalo vitamina K, zato vsi dojenčki ob rojstvu dobijo odmerek tega vitamina, kar prepreči hemoragično bolezen novorojenčkov.
V času nosečnosti in dojenja je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki.
Dojenje kot dolgoročna naložba v zdravje
Vse več je raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, boljšim razvojem kognitivnih funkcij, manjšim pojavom alergij, celiakije ter manjšim tveganjem za debelost. Poleg zdravstvenih koristi za dojenčka ima dojenje prednosti tudi za mater: predstavlja najhitrejše okrevanje po porodu, pospeši luščenje maternice, predstavlja zaščito pred poporodno depresijo.
Okusi materinega mleka in vpliv prehrane
Okus materinega mleka je odvisen od materine prehrane. Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko humanega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere.
Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več humanega mleka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Zeljna juha: ali naj se ji izogibamo med dojenjem?
Zeljna juha je ena izmed tradicionalnih jedi, pogosto bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Vendar pa je zelje znano kot živilo, ki lahko napenja in povzroča napihnjenost. Živila, ki napenjajo, kot so nekatere kapusnice, čebula, stročnice in podobno, so med dojenjem lahko problematična, saj lahko napenja tudi dojenčka. Mamice se lahko v prvih mesecih izogibajo hrani, ki jo težko prebavijo, saj je mogoče, da bo napenjala tudi njihovega dojenčka.
Če opazite, da se po uživanju zelene juhe dojenček postane nemiren ali ima bolečine v trebuhu, je smiselno začasno izpustiti zeljno juho za 1-2 tedna in opazovati otroka. V primeru suma alergije ali resnejših reakcij se posvetujte s pediatrom. Za razliko od splošnih omejitev, običajno omejitve glede prehrane skorajda niso potrebne; odločitve naj temeljijo na opažanju odziva posameznega otroka.
Praktični nasveti pri uživanju zeljne juhe med dojenjem
- Poskusite manjšo količino zeljne juhe in nato opazujte dojenčkovo reakcijo.
- Če dojenček kaže znake napihnjenosti ali bolečin (kolike), začasno izločite zelje in spremljajte izboljšanje.
- Pripravite zelje s preprosto kombinacijo (manj začimb, dobro kuhana), saj lahko dobro kuhana zelenjava manj napenja.
- V kolikor se pojavljajo pogoste težave, se posvetujte z zdravstvenim delavcem ali svetovalko za dojenje.
Kolike in druge dojenčkove prebavne težave
V prvih tednih dojenja, ko se začnejo pri dojenčkih kolike ali trebušni krči, mnoge mame verjamejo dobronamernim nasvetom prijateljic, babic in sorodnikov, naj se izogibajo določenim vrstam hrane. Nekateri dojenčki imajo kolike, drugi ne. Za zdaj še ni jasno, kaj jih povzroča. Če so bolečine pri vašem dojenčku zelo hude in če je morda dobil tudi izpuščaje, lahko pediater posumi na alergijo na kravje mleko. Svetoval vam bo, da za najmanj tri tedne prenehate uživati mleko in mlečne izdelke.
Če bolečine v trebuščku vašega dojenčka ponehajo, to pomeni, da obstaja velika možnost tovrstne alergije. Če pa dojenček še vedno joka, ker ga napenja in boli v trebuščku, je verjetno razlog v kolikah. Pri kolikih pomaga masaža trebuščka dojenčka. Mamino mleko je lahko prebavljivo in je za dojenčka z bolečinami v trebuščku še vseeno najprimernejša in najboljša hrana.
Masaža dojenčka za zaprtje, vetrove in pline
Kaj še vpliva na tvorbo in kakovost mleka?
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Sinteza materinega mleka temelji na načelu »ponudbe in povpraševanja«, kar pomeni, da na količino nastalega materinega mleka najbolj vplivata pogostnost dojenja in količina mleka, ki ga dojenček popije.
Količina hrane in pijače, ki jo zaužije mati, ne vpliva na zalogo mleka. Mati naj pije v skladu s svojimi potrebami. Če je zadostno hidrirana, je urin svetel, v nasprotnem primeru pa je urin gost in z močnim vonjem. Za povečanje količine materinega mleka pomaga pogosto in pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. V začetnih tednih je t. i. maratonsko dojenje, ko se dojenček doji tudi po več ur, nekaj običajnega.
Voda in tekočine
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). V nekaterih priporočilih se navajajo tudi večje vrednosti (do 2,5-3 litre), ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Uvajanje dopolnilne hrane in vpliv dojenja
Nekje od šestega meseca starosti materino mleko ne zadošča več vsem otrokovim potrebam. Pri otroku začnemo uvajati primerno dopolnilno hrano, pri čemer je materino mleko še vedno pomemben vir energije, hranil in zaščitnih snovi. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. Mesecem.
| Obdobje | Prehrana |
|---|---|
| 0-6 mesecev | Izključno materino mleko ali adaptirana formula |
| 4-6 mesecev | Začetek uvajanja dopolnilne hrane med 4. in 6. mesecem (po potrebi) |
| 6+ mesecev | Mešana prehrana, materino mleko kot pomemben vir (dojenje priporočen vsaj do dopolnjenega 1. leta) |
Kdaj nadomestki za materino mleko?
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko).
Če zaradi medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobi slabe vesti zaradi izbire mlečne formule. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Prehranski nasveti za doječe matere
- Matere naj v obdobju dojenja čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka.
- Doječa mati naj zaužije več manjših obrokov, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez dan (zajtrk, kosilo, večerja in 2-3 malice).
- Dodatna energijska potreba med izključnim dojenjem znaša približno 500-550 kcal/dan; na dan naj ne zaužije manj kot 1500 kcal.
- Uživajte pestro, sezonsko in hranilno bogato hrano: zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki, kakovostna rastlinska olja, ribe, meso, mlečni izdelki, jajca, stročnice in oreščki.
- Izogibajte se alkoholu, kajenju in prekomernemu uživanju sladkih pijač. Omejite vnos kofeina na nekaj skodelic na dan.
- Če se odločite za vegetarijansko prehrano, poskrbite za ustrezne vire vitaminov in mineralov; pri veganski prehrani so potrebna prehranska dopolnila, zlasti vitamin B12.
Podpora materi in praktični nasveti v gospodinjstvu
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni ravno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Naredite tedenski načrt, vnaprej skuhajte večje porcije in jih shranite v hladilniku ali zamrzovalniku. Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije: riž, krompir, stročnice, polnozrnate testenine ter sveže sadje in zelenjavo. Partner, družina in bližnji naj nudijo podporo (priprava obrokov, prinašanje pijače, pomoč pri negi otroka).
Če vas skrbi pomanjkanje hranil ali hitra izguba telesne mase, se posvetujte z zdravnikom in po potrebi opravite dodatne preiskave. Hujšanje takoj po porodu odsvetujemo; postopna izguba teže je naravna in sprejemljiva.
Kratki odgovori na pogosta vprašanja
- Ali lahko jem zeljno juho med dojenjem? Da, razen če opazite, da po tem dojenček kaže znake napihnjenosti ali nelagodja. V takem primeru začasno izločite zelje in opazujte.
- A prizadene prehrana količino mleka? Ne: količina mleka najbolj vpliva pogostost dojenja, pravilna tehnika in praznjenje dojk.
- Ali je materino mleko vedno dovolj? Do približno 6. meseca zagotavlja vse potrebe dojenčka, razen vitamina D, ki ga je treba dodajati (400 ME/dan).
- Ali naj dojim, če imam kolike pri otroku? Da - materino mleko je še vedno najboljša hrana; ob sumu alergije sledite navodilom pediatra.
Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Vendar pa v nekaterih primerih izključno dojenje ni možno. V takih primerih je pomembna podpora in strokovni nasvet.