Za zdravo rast in razvoj dojenčkovega vrta ali lončanega pridelka (zelišč, zelenjave za dojenčka ali rastlin, ki bodo uporabljene pri pripravi domače hrane) se najbolj izplača pripraviti lastno, kakovostno zemljo oziroma substrat. Izdelava domače zemlje omogoča nadzor nad sestavinami, zagotavlja primerno strukturo, zadrževanje vlage, prozračnost in hranilno vrednost, hkrati pa odpravlja tveganje, da v kupljenih mešanicah naletite na inertna polnila ali neznane sestavine.
Zakaj izdelati svojo zemljo
Čeprav obstajajo dobre komercialne mešanice, so te lahko drage, v pakiranjih pa je težko natančno vedeti, kaj vsebujejo. Mnoge vreče na tržišču vsebujejo inertna polnila, ki rastlinam ne koristijo. Možnosti izdelave lastne zemlje pa je veliko in pravilna receptura da rastresito, plodno in uravnoteženo mešanico, primerno za lončnice, balkonske rastline, setev za zeleni podor in tudi zgodnjo zelenjavo za dojenčkovo prehrano. Morda boste presenečeni, kako enostavno je pripraviti idealno zemljo za sadike in lončnice.
Osnovna pravila priprave vrtne prsti in substrata
Zemlja je osnova vrta in preden začnemo z umeščanjem vrtnih elementov ter s sajenjem rastlin, moramo urediti osnovo. Priprava zemlje se začne z ravnanjem terena, če je to potrebno. Navozimo manjkajočo zemljo ter jo očistimo nepotrebnih primesi, kot so kamenje, gradbeni odpadki, korenine trajnih plevelov in podobno. Ko je zemlja primerno suha, sledi rahljanje in groba obdelava. Šele nato jo temeljito pognojimo in fino obdelamo.
Osnovno pravilo za pripravo dobre vrtne prsti iz kamnite, glinaste, zbite ali sicer neuporabne zemeljske mase se glasi: kamenje in odpadke je potrebno odstraniti in dodati organsko gnojilo. Glinasto zemljo izboljšamo in zrahljamo z dodatkom apnenčastega peska (tudi kamene moke ali gašenega apna), če bomo zasajali “normalne” rastline. Če bi radi imeli rastline, ki uspevajo v kisli zemlji (praproti, kresnice, resje, rododendroni, azaleje, kamelije), bomo raje dodajali kremenčev pesek. Pesek namreč trajno zrahlja težko zemljo.
Rahljanje in sestava
Zelo peščeni zemlji dodamo glino in seveda organska gnojila. Zbito zemljo najprej temeljito čim globlje prerahljamo in jo pustimo nekaj časa v grudah - tudi na mrazu ali soncu. Pri težkih ali poškodovanih tleh pomagajo tudi suho listje, sesekljani ostanki vej, zdrobljena slama, pokošena posušena trava ali kakšna druga organska snov, ki jo imamo na razpolago.
Odstranjevanje plevelov
S trajnimi pleveli zapleveljeno zemljo najteže pripravimo do uporabnosti. Če zasajamo drevje in trato, bo s pleveli še najmanj skrbi, saj drevju ne morejo do živega. V trati pa večina širokolistnih trajnih plevelov ob redni košnji sčasoma izgine. Med nižjimi in srednjimi grmovnicami v strnjenih nasadih pleveli radi prerastejo prostor kljub občasnemu pletju. Če želimo v s trajnimi pleveli zapleveljeno zemljo saditi trajnice, bomo doživeli razočaranje.
Kompost kot temelj domače zemlje
Najboljše zdravilo za zemljo je seveda domač kompost. Upam, da ste z njim dobro ravnali, ga poleti vsaj občasno vlažili in da je bil seveda ves čas v senci. Zato kompost tudi prednostno zagovarjam, šele na drugo mesto postavljam gnoj. Kompostiranje je v bistvu naravno razpadanje organske snovi v humus. Za pravilen proces pa je treba izpolniti nekaj pogojev. Seveda je na prvem mestu čim več organske mase, ki pa mora biti primerno vlažna, ne sme biti presuha in ne premokra.
Najlaže to ocenimo tako, da jo vzamemo v roko in stisnemo. Če ostane skupaj, je primerno vlažna. Če se ne drži skupaj, je treba kup zaliti, če pa iz nje teče, je premokra in je nujno na kup dodati suho maso. V vsakem primeru kup vedno tudi premečemo. Enako moramo kup premetati, kadar zavohamo iz njega neprimerne, neprijetne vonjave. V tem času je kompost priporočljivo obogatiti s tanjšimi plastmi gnoja.
Kompost na gredice trosimo jeseni ali spomladi. A naj opozorim, da kompostni kup obogati zemljo na vrtu in daje rastlinam hrano pet let. Zato ni strahu, da boste gnojili premalo. Ravno nasprotno, najpogosteje vrt pregnojimo.
Kompostni čaj in hitre rešitve
Iz komposta lahko pripravimo tudi kompostno juho oziroma kompostni čaj. Gre za to, da kompost spravimo v tekočo obliko in nato s tem pripravkom zalijemo posevke ali tla. Preprosto namočimo napol razgrajeno do razgrajeno organsko maso iz komposta v vodi, premešamo in pustimo stati največ 12 ur. Odcedimo in s tekočino zalijemo zemljo, še najbolje po setvi rastlin za zeleni podor. To naredimo seveda zvečer ali zgodaj zjutraj.
Gnoj: kdaj in kako ga uporabljamo
Z gnojem gnojimo samo jeseni. A tudi tega ne smemo uporabiti prepozno. Gnoj je tudi nujno zadelati v tla. Ne smemo ga puščati na površini. Zato boste tisti, ki ste se odločili za sistem neprekopavanja, gnoj raje kompostirali skupaj z rastlinskimi ostanki in ga uporabili šele spomladi. Če vam to ne diši, potem lahko gnoj kompostirate tudi samega. Nekje v senci in zavetju naredite kup, ki ne sme biti višji od enega metra. Prekrijete ga s koruznico ali katero drugo organsko prekrivko in ga pustite tam do pomladi.
Gnoj za res dobro delovanje in pomoč rastlinam potrebuje vsaj dva meseca, in to relativno tople in vlažne zemlje. Zato je gnojenje z gnojem spomladi slaba ideja - ta mikrobna sestava lahko koreninam in potrebnim mikroorganizmom celo začasno škodi.
Rastline za zeleni podor (green manure)
Čisto vsak, brez izjeme, lahko na svoje gredice poseje rastline za zeleni podor. Največja težava kompostnih kupov danes je, da jih večina šteje za nekakšen smetnjak, na katerega mečejo organsko snov. Rastline za zeleni podor pa so koristen vir listne mase in organske snovi, ki jo lahko pozneje zadelamo v tla. Če želite samo izboljšati strukturo zemlje in obogatiti tla s trajnim humusom, potem je smiselno izbrati rastline, ki dajo največ listne mase. Da bi še malce preorali zemljo, je smiselno dodati tudi take z globokimi čvrstimi koreninami.
Rastlin za zeleni podor je veliko na izbiro. Ajda je odlična rastlina za zeleni podor, ni v sorodstvu z vrtninami, cveti in je tudi odlična paša za opraševalce. Svetujem, da zraven dodate še seme ognjiča, facelije, mogoče inkarnatke ali graha in vse to lepo posejete čim prej. Če izberete mešanico petih rastlin in več, bo imela ta mešanica enako blagodejen vpliv na zemljo, ne bo pa imela negativnega vpliva na kolobar.
Substrati za lončnice, balkonske rastline in setev
Za balkonske rastline izberemo kvalitetne substrate. Kakovostni substrati za balkonske rože so sestavljeni iz mešanice večjega dela bele šote, nekaj manj črne šote ter malenkost kokosove šote. Za boljše zadrževanje vode in hranil so dodani plovec, perlit in zeolit ter kamninska moka. Sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo substratov so: črna šota, bela šota, kokosova šota, lesna vlakna, perlit, kompost, zeolit, kamninska moka, plovec in ostale vulkanske kamnine.
Za vzgojo sadik uporabimo substrat za setev in pikiranje, ki naj bo dovolj zračen in zadržuje tudi dovolj vlage. Sestavljen je iz polovice bele šote in nekaj kokosove šote, kar vpliva na nižji pH. Za drevesa, grmovnice in trajnice uporabimo drugačen substrat. Pri presajanju in sajenju rastlin uporabljajte zemljo, ki je primerna za posamezno skupino rastlin.
Recept za 100% organsko zemljo za lončanice (osnovni primer)
Za približno 10-20 litrov domačega substrata lahko uporabite:
- 5 delov komposta (prosijanega)
- 3 deli bele šote ali kokosove šote (za zračnost in zadrževanje vlage)
- 1 del perlita ali plovca (za drenažo in prozračnost)
- manjša količina kamninske moke ali humusa za dodaten mineralni doprinos
Vsak od teh naravnih sestavin prispeva k strukturi, teži, drenaži in ravnotežju hranil. Če kupujete zemlje, izbirajte fino, rastresito in prosijano varianto.
Praktični nasveti in časovne smernice
- Če želite tradicionalno gnojiti z gnojem, to naredite jeseni, saj gnoj potrebuje več mesecev tople in vlažne zemlje, da se razgradi do uporabnega stanja.
- Kompost in dodatek organske snovi izboljšuje zemljo dolgoletno; kompost obogati zemljo in daje rastlinam hrano pet let.
- Prekopavanje: ni potrebe po ekstremih. Če imate rahlo, humozno, peščeno zemljo, prekopavanje res ni potrebno, izjema je zadelava gnoja. V drugih primerih rahljanje in obdelava tal zgodaj jeseni dobro delata.
- Pri obnovi gradbiščnih tal začnite čim prej po koncu grobih del: površino, steptano od gradbenih strojev, zrahljajte in odstranite gradbene ostanke; dodajte organsko snov vsaj do 30 cm globine.
- Ko izdelujete kompost, zagotovite senčno mesto, neposredne naslage na zemlji, prozračnost (občasno premešajte) in primerno vlažnost. Temperatura v notranjosti lahko naraste do 60 °C, kar pospeši proces razgradnje.
Priporočila za domačo rabo pri dojenčku
Če pripravljate zemljo za rastline, katerih pridelek bo uporabljen v dojenčkovi prehrani (npr. korenček, bučke, listnata zelenjava), upoštevajte:
- Uporabljajte le zreli kompost brez vonja po razkajanju in brez ostankov gnojil, ki bi lahko škodila otrokovemu zdravju.
- Izogibajte se uporabi nepreverjenih ali potencialno onesnaženih zunanjih zemelj (npr. izkopi iz gradbenih jam) za pridelavo hrane brez predhodne analize; bolje jih izboljšajte z organskimi dodatki ali pa za gredice z zelenjavo uporabite kakovostno vrtno zemljo.
- Pred sajenjem in pobiranjem pridelka redno vzdržujte tla s kompostom in zelenim gnojenjem, da zmanjšate potrebo po umetnih gnojilih.
Hitri nasveti strokovnjakov
Strokovnjak Tomaž Čufer v video nasvetu pojasni skrivnosti priprave dobre zemlje, ki jo uporabljamo v vrtu, balkonu in terasi. Ob ogledu video nasvetov boste izvedeli, kako naredimo zemljo za balkonske rože in katere sestavine (šote, perlit, zeolit, kompost, kamninska moka) so primerne za različne namene.
Uporaba kupljenih dodatkov
Čeprav je domača zemlja odlična izbira, je v nekaterih primerih smiselno dopolniti z izdelki, ki vsebujejo bentonitno in zeolitno moko, humus ali posebne biološke dodatke. Plantella Vrtna zemlja in podobni izdelki so primerni predvsem tam, kjer potrebujete hitro uporabo na mestih z malo prsti ali kjer želite posamezne gredice hitreje pripraviti.
Praktična tabela: primeri dodatkov glede na lastnosti tal
| Problem | Dodatek | Učinek |
|---|---|---|
| Glinasta, zbita tla | kremenčev ali apnenčast pesek, kamninska moka | zrahljanje, izboljšanje odtoka vode |
| Preveč peščena tla | glina, humus, kompost | več zadrževanja vlage in hranil |
| Nizka vsebnost organske snovi | kompost, humus, zeleni gnoj | več humusa, dolgotrajna hranilna vrednost |
| Za lončnice in setve | bela šota, perlit, kokosova šota, kompost | zračnost, zadrževanje vlage, primeren pH |
Zaključni praktični nasveti
- Vsako leto najdite vsaj en del vrta, kjer boste posejali rastline za zeleni podor in ustvarili kompostni vir. To je naložba v plodnost tal za več let.
- Sadike pred presajanjem na prosto aklimatizirajte za dan ali dva pod nadstreškom.
- Pri izbiri semen združite ostanke semen iz raznih vrečk in dodajte nekaj semen ognjiča, facelije ali ajde za opraševalce in izboljšanje tal.
- Če imate dvomljiva gradbena tla, jih najprej testirajte s pH indikatorji in jih postopoma izboljšujte z organskim materialom.
