Znaki angine pri dojenčku: simptomi in zdravljenje

Angina ali Tonzilitis je akutno vnetje tonzil (mandljev, nebnic) in sosednje sluznice. Tonzili se nahajata globoko v ustni votlini, na vhodu v žrelo. Služita prvi obrambi pred raznovrstnimi okužbami, prestrezata mikroorganizme in jih tako ustavita, preden bi lahko prišli do spodnjih dihal. Če se to vendarle zgodi, potem običajno govorimo o tonzilitisu ali angini.

Angina je nalezljiva bolezen, za katero je najbolj značilno akutno vnetje mandljev v steni žrela. Bolezen se običajno pojavi povsem iznenada, brez predhodnih znakov, razvije se praktično iz povsem zdravega počutja. Ko bolezen prebolimo, to ne pomeni imunosti - angina se lahko pojavi večkrat, ne glede na to, ali smo jo kdaj že imeli ali ne.

Kaj povzroča angino pri dojenčkih in majhnih otrocih?

Bolezen lahko povzročajo bakterije, virusi in glivice. Angine lahko ločimo glede na to, kaj jih povzroča. Tako lahko govorimo o bakterijskih anginah (to bolezen povzročajo bakterije, npr. stafilokoki, streptokoki, ipd.), o virusnih, lahko pa bolezen povzročajo tudi glivice. Angina, ki nastane kot posledica virusne ali glivične okužbe, je najpogosteje vezana na padec imunske odpornosti.

Najpogostejši bakterijski povzročitelj vnetja žrela je Streptococcus pyogenes, ki povzroča od 20 % do 40 % vseh akutnih vnetij žrela pri otrocih in od 5 % do 15 % pri odraslih. Pri otrocih do 3. leta ta bakterija zelo redko povzroči angino (do 6 %), kasneje pa pogosteje.

Kako pogosta je angina pri dojenčkih?

Za angino redko zbolijo dojenčki. Precej bolj na udaru so šolski otroci, starejši 10 let in več. Pri njih so v tem obdobju precej velike tonzile in žrelnica izjemno izpostavljene raznim okužbam z mikroorganizmi. Vnetje grla je ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav pri otrocih med 3. in 6. letom starosti, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit.

Tveganje je večje pri manjših otrocih, ki obiskujejo vrtec (virusi in bakterije se lažje prenašajo v zaprtih prostorih), saj so tam otroci vsakodnevno v tesnem kontaktu med seboj.

Znaki in simptomi angine pri dojenčku

Angino najpogosteje prepoznamo kot pekoče in boleče žrelo. Ta bolečina se še stopnjuje pri požiranju. Pri požiranju je navadno prisotna bolečina, bolijo pa nas lahko tudi mišice, glava in trebuh. Na oteklih mandljih se lahko pojavijo gnojni čepi ali bele obloge, prav tako pa je opaziti tudi močno pordel nebni lok, jeziček in mehko nebo. Povečane in boleče so lahko tudi vratne bezgavke, ob tem pa se pojavi še vročina, običajno nad 38 stopinj Celzija.

Simptomi gnojne angine vključujejo: vneto grlo, ki se lahko razširi na ušesa in oteži požiranje; rdečina v grlu; povečane tonzile z belimi pikami na njih; neprijeten zadah; izguba apetita; povišana telesna temperatura nad 38,5 °C (pojavi se lahko tudi gnojna angina brez temperature); otekle bezgavke pod čeljustjo in na vratu; glavobol; izguba glasu ali spremembe glasu; izpuščaj na koži ali v ustih; izcedek iz nosu in kašelj; rdečina in oteklina mehkega neba; vnetje sluznice oči; slabost in bruhanje; utrujenost; bolečine v trebuhu (pri otrocih).

Pri streptokokni angini se simptomi hitro pojavijo, medtem ko se pri virusni večkrat najprej razvijejo znaki, kot so srbečica v predelu oči in nosa, izcedek iz nosu in zamašen nos. Pri otrocih do tretjega leta starosti je vročine pogosto ni ali je blaga, sluznica žrela je skoraj nespremenjena, povečane so vratne bezgavke, pogost je gnojen izcedek iz nosu, prisotna sta razdražljivost in pomanjkanje apetita.

Kako postavimo diagnozo?

Diagnozo postavimo z brisom žrela ali krvnim testom. Bris naredimo ob sumu na bakterijsko vnetje, krvni test pa odpravi dvom, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Zdravnik naredi hitri test. V 20 minutah že ve, ali ima otrok streptokokno angino. Analiza krvi iz prsta je pomembna takrat, ko se sumi na obolenje z mononukleozo, ki ima zelo podoben rezultat brisa grla. Število levkocitov je zanesljivejši pokazatelj bakterijske okužbe.

Pri postavitvi diagnoze upoštevamo tudi klinično sliko: bolečine pri požiranju ter bolečine v žrelu in vratu, slabo počutje, glavobol, mrzlica, visoka vročina, žrelo je izrazito pordelo, uvula je otekla, nebnici sta pokriti z belimi čepki ali s sivobelimi oblogami, prisotne so lahko pikčaste krvavitve po mehkem nebu ter sprednje vratne bezgavke so povečane in boleče.

Kako zdravimo angino pri dojenčkih in otrocih?

Gnojno angino, ki je posledica okužbe z bakterijami, navadno zdravimo z antibiotiki, ki začnejo delovati že po nekaj dneh, medtem ko virusno zdravimo simptomatsko. Ko gre za bakterijsko okužbo in so vam predpisani antibiotiki, je pomembno, da predpisani odmerek dokončate. Penicilin je zelo varen antibiotik in ekološko povzroči najmanj škode na normalni flori. Otrok mora zdravilo jemati 10 dni. Če ga jemlje krajši čas, je večja možnost ponovitve okužbe.

Sodobna zdravila so narejena tako, da se jih lahko jemlje v dveh dnevnih odmerkih (nekateri celo v eni), kar olajša vse skupaj tako staršem kot otroku. Če otrok zdravila na usta ne sprejema, lahko pri svojem zdravniku ali v urgentni ambulanti bolnišnice dobi enkratno injekcijo penicilinskega preparata, ki deluje 3 tedne.

Bolečine v grlu bi morale postati blažje v roku od 24 do 36 ur po pričetku jemanja antibiotika. V tem času se zniža tudi telesna temperatura. Za blaženje bolečin v grlu se lahko uporabljajo pršilo za grlo, ki vsebuje anestetik, sirupi ali paracetamol. Nekatere metode zdravljenja: pri večini ljudi je treba virusne okužbe zdraviti samo s paracetamolom, da bi znižali povišano telesno temperaturo. Koristen je tudi aspirin, vendar ga ne smejo jemati mlajši od 16 let.

Samopomoč in spremljajoči ukrepi doma

Pri težavah z razbolelim grlom si lahko pomagamo s tem, da zaužijemo dovolj tekočine, pa naj si bo to voda ali skodelica zeliščnega čaja od kamilice, materine dušice do timijana. Na tak način bomo poskrbeli, da bo naša sluznica dovolj navlažena, hkrati pa bomo poskrbeli, da ne dehidriramo. Četudi nimamo apetita in težko požiramo, je dobro, da vseeno nekaj zaužijemo, na primer domače juhe, raznorazne jedi na žlico, medtem ko lahko zelenjavo ali meso tudi zmešamo, da ne bomo še dodatno dražili našega grla.

Topli napitki, kot je čaj z medom, lahko pomagajo pri lajšanju bolečega grla pri otrocih. Med ima tudi protivnetne lastnosti, ki lajšajo vnetja. Topla kopel ali prha lahko pomaga pri sproščanju mišic in lajšanju simptomov, kot so bolečina in nelagodje. Bomboni ali pastile za boleče grlo pomagajo pri blaženju bolečin in draženja v grlu. Izogibajte se dajanju sesalnih bombonov ali pastil premajhnim otrokom, da se izognete nevarnosti zadušitve. Topla obloga na vratu lahko pomaga pri sproščanju mišic in lajšanju bolečin v grlu. Izpiranje ust s toplo slano vodo pomaga pri zmanjšanju bolečine in vnetja v tem predelu.

Preprečevanje in kužnost

Angina se prenaša kapljično z okužene osebe, ki kašlja, kiha ali govori in izloča povzročitelje bolezni v svoje okolje. Za preprečevanje okužbe je pomembno predvsem izogibanje tesnemu stiku z bolnikom in vzdrževanje ustrezne osebne in splošne higiene. Zlasti je pomembna ustrezna higiena rok, še posebej po kašljanju in kihanju ter pred pripravo hrane. Za preprečevanje širjenja streptokoknega vnetja žrela je pomembno: izogibanje stikom z ljudmi in uporaba maske v času kužnosti (osamitev oz. izolacija), pogosto umivanje rok z milom in vodo vsaj 20 sekund, uporaba razkužil za roke, pokrivanje ust in nosu z robčkom ob kašljanju in kihanju in odlaganje robčkov v smeti, kašljanje in kihanje v zgornji del rokava ali komolec, ne v roke, pomivanje kozarcev, pribora in krožnikov, ki jih uporabi bolna oseba, pogosto prezračevanje zaprtih prostorov.

Bolnik je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju s penicilinom. Bolnika moramo prvih 24 ur zdravljenja osamiti. Izostane naj iz dela, šole ali vrtca, dokler ni minilo 24 ur od začetka zdravljenja s penicilinom in dokler ima povišano telesno temperaturo.

Ko k zdravniku in kakšna testiranja pričakovati

Če imamo vročino (> 38 °C), hude bolečine v grlu, težave z dihanjem, bele obloge na mandljih in povečane bezgavke na vratu, je dobro obiskati zdravnika. Zdravnik na podlagi brisa žrela s hitrim streptokoknim testom in laboratorijsko preiskavo krvi potrdi, ali gre za bakterijsko angino, in po potrebi predpiše antibiotik. Za odvzem brisa morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji: vročina nad 38 stopinj, povečane in občutljive bezgavke na vratu, gnojna angina ter odsotnost kašlja in drugih znakov virusnih okužb. Če ima otrok 3 ali 4 točke, se vzame bris žrela.

Zapleti in kdaj smo bolj pozorni

Če bolezni ne zdravimo, lahko pride tudi do resnih, celo smrtno nevarnih, zapletov (vnetje sklepov, ledvic, srca). Zapleti po streptokoknem vnetju žrela so redki. Zapleti se pojavijo zaradi širjenja bakterij v bližnja in/ali oddaljena tkiva in organe že zgodaj v poteku bolezni. Streptokokno vnetje žrela se lahko zaplete v: vnetje srednjega ušesa, peritonzilarni absces in celulitis, retrofaringealni absces, akutni sinuzitis in mastoiditis, streptokokno pljučnico, gnojni meningitis in možganski absces, endokarditis, osteomielitis, artritis, streptokokni sindrom toksičnega šoka, sepso. Zelo redko se pojavijo pozni imunsko pogojeni zapleti, kot je akutni poststreptokokni glomerulonefritis in akutna revmatična vročica.

Kaj je še pomembno vedeti

Angino (Tonzilitis) je potrebno ločiti od Angine pektoris. Angina pektoris je bolezen, za katero je značilna bolečina v prsih, ki je posledica tega, da srce ne dobi dovolj kisika. Najpogosteje Angina pektoris nastopi zaradi oblog v žilah (bolezen koronarnih arterij).

Odstranitev mandljev je potrebna pri tistih bolnikih, ki trpijo zaradi ponavljajočih se hudih in dolgotrajnih okužb. Če ste imeli dolgotrajno gnojno vnetje mandljev več kot petkrat v enem letu, boste morda morali odstraniti mandlje. Vendar se danes ta praksa izvaja veliko manj pogosto kot prej.

Večino zapletov preprečimo s pravočasnim in doslednim zdravljenjem z ustreznimi antibiotiki. Imunost se po preboleli angini ne razvije. Oseba, ki je prebolela streptokokno vnetje žrela, lahko v prihodnosti večkrat znova zboli.

tags: #znaki #angine #pri #dojencku