Zunajtelesna oploditev in pravice do bolniškega staleža: kaj morate vedeti

Pri zanositvi z zunajtelesno oploditvijo (OBMP/IVF) se pogosto pojavijo vprašanja o tem, ali in kdaj upravičeno nastopi bolniški stalež, kako se obračunava nadomestilo plače ter kakšen vpliv ima bolniška na višino porodniške. V nadaljevanju povzeta praktična pojasnila iz izkušenj in veljavne zakonodaje, ki odgovarjajo na najpogostejše dileme.

Kdaj pripada bolniški stalež pri nosečnosti po IVF?

Če si zanosila v IVF postopku to sploh ne pomeni, da ti avtomatično pripada bolniški stalež. Način zanositve na potek nosečnosti nima nobenega vpliva. V primeru, da nosečnost ne poteka normalno ter bi s tem, da bi hodila v službo ogrožala lastno ali otrokovo zdravje, potem te seveda pošljejo na bolniško. Kot je napisala tastara, zanositev s postopkom obmp ne pomeni, da moraš kar avtomatsko na bolniško. Če ni posebnih težav je to nosečnost kot vsaka druga.

Tvoj splošni zdravnik pošlje na ZZZS tvojo dokumentacijo skupaj z izvidom tvojega ginekologa. Komisija podaljša bolniško na podlagi diagnoze in mnenja, ki ga napiše ginekolog. Če je torej ginekolog postavil diagnozo, ki zahteva mirovanje/bolniško, ti bo komisija podaljšala bolniško (običajno podaljšujejo vsakič le za en mesec, le redko že prvič podaljšajo do začetka porodniškega dopusta).

Kako se odločajo zdravniki in komisije?

• Osebni/ginekolog izda mnenje (npr. non potest), vendar osebni zdravnik in imenovani zdravnik/komisija ZZZS odločajo o podaljšanju bolniške.
• Če je ginekolog na začetku napisal mnenje “non potest” in takrat nisi šla na bolniško, moraš v primeru novega nastopa bolniške od ginekologa pridobiti nov izvid, na podlagi katerega bo tvoj osebni zdravnik na ZZZS pridobil mnenje glede podaljšanja bolniške (nad 30 dni).
• Komisija sicer pogosto podaljšuje le za en mesec naenkrat; redko takoj odobri celotno obdobje do porodniške.

Izjema so nosečnice, ki delajo v okolju, ki je škodljivo za otroka (plini, sevanja itd.), kjer lahko od začetka obstajajo razlogi za zadržanost od dela.

Kaj pomeni biti na bolniški med nosečnostjo - režim in omejitve?

V primeru nosečnosti običajno predpišejo mirovanje na domu, izhod je možen le za obiske zdravnika. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja nalagajo osebnemu zdravniku, imenovanemu zdravniku ali zdravstveni komisiji, da zavarovancu da navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). Odsotnost z doma je mogoča ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita.

V času bolniške odsotnosti smo ljudje tudi zaradi zdravstvenih težav običajno bolj ranljivi in vznemirjeni. Zato je pri nujnejših opravilih, ki jih zdravstveno stanje dopušča, priporočljivo, da osebni zdravnik te izjeme jasno navede v bolniški list.

Kdo plača bolniško nadomestilo in kako dolgo?

Bolniška nadomestila plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oziroma delodajalec v prvih 30 delovnih dneh: Gotovinsko bolniško nadomestilo plača delodajalec za prvih 30 dni odsotnosti (razen v primeru poklicne bolezni ali telesne poškodbe in drugih primerih, ki jih določa zakon). Od vključno 31. delovnega dne gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Bolniško nadomestilo se običajno plačuje do enega leta. Daljša upravičenost je tudi dovoljena, če zdravljenja ni bilo mogoče zaključiti v tem roku. Bolniško nadomestilo se lahko plača tudi do 30 dni po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi.

Kolikšen delež plače nadomestijo med bolniško?

V praksi se znesek bolniškega nadomestila giblje med 70-100 %, odvisno od vzroka in števila dni odsotnosti. 100% bolniško dobiš le v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Za bolezni, ki niso povezane z delom, nadomestilo ni običajno 100% - tipično 70 % ali 90 % v nekaterih primerih, odvisno od zakonodaje in konkretne situacije. ZZR oziroma ZZZS določa, da npr. 100% pripada ob zadržanosti zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in podobno.

Prvi mesec bolniško plačuje delodajalec. ZZZS ti plačuje nadomestilo od vključno 31. dne dalje. Nekateri v forumi navajajo, da ZZZS plačuje okoli 80-90% povprečja plač v preteklem koledarskem letu, vendar se natančen delež razlikuje glede na pravno podlago (npr. 70 % za poškodbe izven dela, 100 % za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).

Kako bolniška vpliva na porodniško nadomestilo?

Porodniška se ti izračuna na podlagi zadnjih 12 izplačil, kjer so plačani prispevki. Torej če boš na bolniški bo v to povprečje le ta zajeta in bo posledično porodniška toliko manjša. Torej če boš zadnje 4 mesece na bolniški, boš imela 2-3 izplačila nekoliko nižja.

Če uspeš “prelisičiti” zdravnike, da ti dajo bolniško, potem ta ne bo 100% nadomestilo plače, in tudi porodniška bo temu ustrezno manjša. Zato je pomembno, da bolniška temelji na realnih medicinskih potrebah in izvidih.

Osnova za izračun nadomestil

Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V osnovo za nadomestilo se štejejo vsi dodatki, ki so sestavni del plače in od katerih je plačan prispevek za zdravstveno zavarovanje. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

Trajanje in podaljševanje bolniške

Trajanje bolniškega staleža ni jasno določeno z zakonom in je odvisno od ocene zdravniške komisije ali komisije ZZZS o stanju bolezni. Če odsotnost z dela traja dlje kot eno leto ali če ni mogoče pričakovati okrevanja, se lahko zavarovana oseba priporoči invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Komisija ZZZS lahko odloča o podaljšanju in občasno podaljšuje le za en mesec, zato je običajna praksa, da so bolniške kratkoročno potrjene in nato ponovno ocenjene.

Pravni okvir in varstvo delavca

• Bolniška odsotnost je zakonsko zaščiten institut; delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi v času upravičene odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, razen v izjemah.
• Delodajalec mora voditi evidenco o delovnem času, vključno z odsotnostmi z dela.
• Nezakonit odpust se smatra, če je delavec odpuščen zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe.

Praktični nasveti iz forumov in izkušenj

• Razmisli, kako se počutiš in kaj narekuje vest: če se dobro počutiš, potem hodi v službo in spremljaj zdravstveno stanje na kontrolah; če imaš težave, naj ginekolog izdela izvide.
• Če je delo zahtevno (dolga pot do službe, stres), lahko tudi sedeča pisarna ali dolge vožnje prinašajo obremenitve - mnoge ženske so po izkušnjah ugotovile, da je lažje biti doma in se pravilno spočiti, še posebej po več poskusih oploditve.
• Če dobiš bolniški list z napotilom za mirovanje, je verjetno, da bo komisija podaljšala bolniško ob predložitvi potrebnih izvidov. Če zdravnik nima izvidov, pogosto po 30 dneh bolniške ne podaljšajo brez nadaljnjih dokazil.
• Razmisli o tem, da bi začela bolniško na takem datumu, da boš v izračunu porodniške vključila čim višja izplačila (primeri, ko ljudje načrtujejo datum nastopa bolniške zaradi obračuna povprečja).
• Nekateri predlagajo tudi delno bolniško (krajši delovni čas), vendar mora o tem odločiti zdravnik in/ali komisija, poleg tega pa delovni čas lahko vpliva na izračun nadomestila.

Nadzor in možnosti zlorabe

Delodajalec ima možnost preverjanja bolniškega staleža z omejitvami; za nadzor se v praksi včasih angažirajo tudi detektivi. Če delavec krši navodila zdravnika (opravljanje pridobitnega dela, zapuščanje kraja bivanja brez odobritve), lahko delodajalec v 30 dneh začne postopek izredne odpovedi. Zato je smiselno striktno slediti navodilom zdravnika in morebitne izjeme izrecno navesti v bolniškem listu.

Pravica do nadomestila po prenehanju delovnega razmerja

Če je oseba ob prenehanju delovnega razmerja še vedno na bolniški, lahko prek ZZZS uveljavlja pravico do nadomestila za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler ni spet zmožen za delo.

Kje poiskati pomoč in podrobnejša pojasnila?

Za podrobnejše odgovore so pomembne podrobnosti posameznega primera. Najbolje je, da se obrneš na svojo sindikalno pravno službo (če si članica/g) ali na enoto ZZZS oziroma izbranega osebnega zdravnika. Strokovna pomoč lahko preveri pravilnost obračuna nadomestil, ugotovi, katera kolektivna pogodba velja v podjetju in ali obstajajo dodatne pravice (npr. solidarnostna pomoč po kolektivnih pogodbah).

Pregled ključnih zakonodajnih določb in pravic (poenostavljeno)

Praktične točke za delovanje

1. Če se počutiš slabše ali meniš, da delo ogroža nosečnost, takoj obišči ginekologa in pridobi ustrezne izvide ter mnenje.
2. Dokumentacijo predloži osebnemu zdravniku, ki bo po potrebi napotil zadevo na ZZZS.
3. Spremljaj datume in roke (prvi 30 delovnih dni krije delodajalec, od 31. ZZZS) in hranite vse plačilne liste za izračun osnov za nadomestila.
4. Če si na bolniški, spoštuj navodila zdravnika; v primeru potrebnih izhodov prosi za izrecno odobritev v bolniškem listu.
5. Če se pojavi nesoglasje z delodajalcem ali ZZZS, poišči pravno pomoč (sindikat ali pravna pisarna).

Čeprav je vsaka situacija individualna, povzamejo izkušnje iz forumov in pravno ureditev jasna sporočila: bolezen ali zapleten potek nosečnosti (ne pa sama metoda zanositve) so razlogi za bolniški stalež; nadomestila in porodniška temeljijo na konkretnih izplačilih in izvidih; pri dvomih je priporočljivo pridobiti strokovno pravno pomoč.

tags: #zunajtelesna #oploditev #bolniska