Držanje dojenčka v prvih mesecih življenja je ključnega pomena za njegov celosten razvoj, tako telesni kot gibalni. Ravnanje z dojenčkom, kar v strokovnih krogih poznamo pod izrazom "baby handling", je ključnega pomena za njegov celosten gibalni razvoj.
Pomen pravilnega baby handlinga
Izraz "baby handling" označuje pravilen način ravnanja z dojenčkom pri vseh vsakodnevnih opravilih. Ko dojenčka pravilno držimo, mu pošiljamo ključne informacije v možgane o tem, kakšni naj bi bili gibi. Ti položaji se vtisnejo v otrokov spomin in mu olajšajo kasnejše samostojno osvajanje novih gibalnih veščin.
Ta pristop je še posebej pomemben pri nevrološko ogroženih dojenčkih, vendar pa je poznavanje pravilnega ravnanja nujno za vse starše, ki želijo svojim otrokom zagotoviti kar najboljši temelj za zdrav razvoj.
Osnovna načela pravilnega rokovanja z dojenčkom
- Roke dojenčka naj bodo med vsemi aktivnostmi vedno pred njegovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom.
- Vrtenje trupa je ključnega pomena, saj spodbuja gibljivost telesa in krepi mišice trupa.
- V prvih treh mesecih dojenček še ne more popolnoma nadzorovati gibov svoje glave, zato je podpora glave med dvigovanjem in nošenjem izjemno pomembna.
- Obe roki morata biti usmerjeni naprej, da preprečimo, da bi dojenček puščal roko zadaj, kar lahko privede do povečane asimetrije njegovega telesa.
- Izmenjavanje strani svojih rok skušamo, da dojenčku damo občutek enakosti obeh strani in s tem zagotovimo enakomeren razvoj.
Dvigovanje dojenčka: načelo "iz boka"
Ključno pravilo pri dvigovanju in polaganju dojenčka je, da se to vedno izvaja iz boka. To zagotavlja stabilnost in preprečuje nepotrebne obremenitve.
Pravilno dvigovanje dojenčka poteka bočno: glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Pri polaganju dojenčka je postopek obraten.
Pri dvigu dojenčka: ko dvigujemo dojenčka z desnega boka, z levo roko držimo dojenčkovo pokrčeno desno nogo in levo roko pomaknemo med nogicami vse do desne rame, kjer z dlanjo podpremo otrokovo desno lice (glavo). Z desno roko, od komolcev do prstov, podložimo otrokovo ritko, hrbet in glavo. S prsti moramo dobro prijeti glavico. Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo ter ga počasi dvignemo; vrstni red je najprej glava, ramena, nato medenica.
Pri starejšem dojenčku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da z roko sežemo le do ramen, saj glavo od podlage dvigne sam.
Polaganje dojenčka
Pri polaganju na desni bok, levo roko položimo med otrokove noge, podprto njegov trup in desno ramo. Z desno roko nadzorujemo položaj glavice in leve rame. Ko se medenica dotakne podlage, otroka še vedno trdno držimo. Šele ko sta obe nogici usmerjeni naprej, lahko spustimo otrokovo ramo na podlago, nato spustimo glavo, ko se novemu položaju prilagodi.
Pravilno držanje dojenčka v naročju (0-3 mesece)
Pri dvigovanju dojenčka v naročje z boka je ključno, da ga pravilno namestimo. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa in njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. Tukaj narahlo potegnemo navzgor in navzven, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka je namenjena podpori glave v najširšem delu; nikakor ne smemo podpirati glave v predelu vratu, ker potem dojenček avtomatsko spusti glavo nazaj.
Nogice morajo biti pokrčene vsaj za 90 stopinj, s čimer ustvarimo položaj stolčka in omogočimo dojenčku aktivno sodelovanje v predelu trebuha ter lažjo kontrolo glave. Obe roki morata biti obrnjeni naprej, saj s svojimi rokami ne smemo ovirati gibanja rok dojenčka.
Položaj na boku in prehajanje v trebušni položaj
Iz položaja v naročju lahko dojenčka enostavno obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki: z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko damo med noge naprej na bok njegovega telesa. Ko ga obrnemo na bok, je njegov hrbet ob našem trupu in zgornja noga naj bo pokrčena. V tem položaju podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne pada navzdol ali nazaj. Dojenčka delno podpiramo na boku, delno na trebuhu, in ga lahko čvrsto pritisnemo ob svoje telo, da lažje prenašamo njegovo težo.
Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj: primemo njegovo rokico za zgornji del in jo obračamo tako, da je dlan čim bolj obrnjena proti njegovemu obrazu. Spodnjo roko počasi premikamo na trebuh in s tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrnjeni naprej čez našo roko in da mu damo oporo na trebuhu. Ne smemo dovoliti, da bi roka ob našem telesu ostala dol, saj se s tem dojenček naslanja na obraz in izteguje glavo nazaj.
Pravilno držanje dojenčka ob telesu
Dojenčka lahko nosimo tudi tako, da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček vsaj malo že obvladovati svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki, ki ga drži za stegne oziroma kolk. Pomembno je, da ga malo potegnemo navzgor in navzven, s čimer ohranjamo aktivnost v njegovem trupu. Obe njegovi roki morata biti obrnjeni naprej.
Teža dojenčka mora biti na spodnji roki, zgornja roka pa služi le kot dodatna opora, kot nekakšna ograjica. Če spustimo spodnjo roko, se noge iztegnejo in vsa teža pade na zgornjo roko, kar ni dobro za dojenčka, saj mu odvzamemo aktivnost. Noge naj bodo pokrčene vsaj za 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice pa naj visijo čez naše roke.
Če dojenček glave še ne kontrolira dovolj, lahko naredimo položaj tako, da ga primemo za obe nogici in rahlo privzdignemo njegovo medenico, s čimer dojenčkova glava počiva na našem telesu, rokice pa so sproščene.
Previjanje, oblačenje in polaganje
Ko dojenčka polagamo v posteljico ali na previjalno mizo, ga objamemo okrog ramen tako, da podpremo glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil. Ko ga dvigujemo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu.
Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno in mu nogici pokrčimo proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko. Še vedno velja, da naj dojenček "pase kravice".
Pri oblačenju je ključnega pomena praktičnost. Za novorojenčke so najbolj primerni bodiji na preklop, ki jih ni treba vleči čez glavo. Pri oblačenju rokavov najprej nabernemo rokav, nato s prsti potisnemo skozi odprtino in primemo otrokovo dlan ter nežno potegnemo rokav po roki. Hlačke ali žabice oblačimo tako, da jih najprej naberemo, nato nežno potegnemo čez otrokovo medenico, ko je obrnjen na bok.
Hranjenje in podiranje kupčka
Dojimo lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo in se ne sklanjamo nadenj, saj je tak položaj neugoden tako za mamo kot za otroka. Spet podpiramo trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino.
Kupček podiramo tako, da se nagnemo malo nazaj in si otroka položimo čez ramo. Ni treba, da hodimo z njim naokoli. Lahko ga rahlo masiramo po hrbtu, ne smemo pa ga stresati. Nekaterim otrokom bolj ustreza, če ležijo na roki ali pa so zleknjeni čez kolena.
Nošenje starejšega dojenčka (po 3. mesecu)
Ko dojenček že bolje obvladuje svojo glavo in je bolj čvrst v trupu (običajno med tretjim in četrtim mesecem), ga lahko nosimo tudi v pokončnem položaju. Vendar pa je še vedno ključnega pomena, da ga ustrezno podpiramo v trupu. Ena izmed možnosti je, da ga z eno roko naslonimo nase, da lahko gleda okoli sebe, z drugo roko pa podpremo ritko in stegna. Ko sedi v naročju, ga z drugo roko podpremo ob pasu.
Ko je otrok dovolj star, da sam drži zgornji del telesa, ga nosimo na tak način, da je ena noga pokrčena, druga iztegnjena; zgornja noga je pokrčena in svojo roko podpiramo čez medenico do njegove noge. Obe njegovi roki sta obrnjeni naprej, s čimer dosežemo, da je zgornji del trupa zasukan v drugo smer kot spodnji del trupa - to je dobro za pripravo hoje in plazenja.
Izogibanje prezgodnjim pokončnim položajem in pripomočkom
Z nekritičnim nameščanjem otroka prezgodaj postavimo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo. Za hojico je celo dokazano, da je lahko nevarna. V prvih mesecih dojenček sicer obrača glavo, vendar je ne more zadržati proti sili teže. Zato naj v naročju leži: eno roko moramo imeti pod otrokom, podpiramo mu hrbet in glavo, ki ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki.
Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas.
Priporočila za starše
- Vedno podpirajte najširši del glave in ne vrat.
- Roke dojenčka imejte pred telesom in redno menjajte stran držanja.
- Ne silite v pokončne položaje preden je otrok dovolj močan v vratu in trupu.
- Pri vseh opravilih (hranjenje, previjanje, dviženje) upoštevajte načelo iz boka in položaj stolčka z nogicami pokrčenimi vsaj 90°.
| Faza | Ključne točke |
|---|---|
| 0-3 mesece | Podpora glavi v najširšem delu, dvig iz boka, roke vedno naprej, nogice 90°, položaji: ležeče, na boku, na trebuhu |
| 3-6 mesecev | Začetek nošenja pokončno ob podpori trupa, izmenjava strani, priprava na plazenje |
| 8-12 mesecev | Nošenje v sedečem/pokončnem položaju z eno nogo pokrčeno in drugo iztegnjeno, podpora medenice in pasu |
Besedilo je povzeto po gradivu Zavrl N., Rok Simon M. in gradivih terapevtke Špele Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtke razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath).