Bolniški stalež po porodniškem dopustu — pravice

Nosečnost in prihod novega družinskega člana prinašata številne radosti, a tudi pomembna vprašanja glede delovnih pravic in obveznosti tako za bodoče matere kot očete. V tem prispevku bomo podrobno predstavili pravice, postopke in pomembne zakonodajne ter sodne okvire, povezane s porodniškim dopustom, bolniškim staležem in izrabo letnega dopusta v času nosečnosti ter starševskega varstva.

Kdaj se začne porodniški dopust in koliko traja

Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda (katerega določi ginekolog) in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom. V primeru, da mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.

Kaj je potrebno urediti pred pričetkom porodniškega dopusta

Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Prav tako vas bodo seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne pozabite: najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Še pomembna informacija: če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Materinski, očetovski in starševski dopust - osnovne pravice

Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga mora izkoristiti do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.

Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Ta dopust je mogoče izrabiti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ključno je, da je 60 dni za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.

Nadomestila med starševskim varstvom

Višina nadomestil med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v državi.

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če oseba varuje enega otroka, ima to pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati izkoriščata pravico do krajšega delovnega časa, vendar skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.

Posebno varstvo nosečnic in znaki za predčasni prehod na bolniško

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zagotavlja posebno varstvo nosečnicam na delovnem mestu. Nosečnica mora o svoji nosečnosti nemudoma obvestiti delodajalca, saj naknadno obvestilo ni mogoče. Delavki, ki je noseča, ne sme prenehati delovno razmerje, dokler je noseča, kar pomeni, da prihaja na delo do nastopa porodniškega dopusta. Obstaja pet ključnih znakov, ki kažejo na potrebo po predčasnem prehodu na bolniški dopust ali predčasno porodniško:

• Krči, podobni menstruacijskim, redne krvavitve ali močnejši izcedki;
• Braxton Hicksovi popadki ali razdražljiva maternica;
• visok krvni tlak in otekanje (lahko znak preeklampsije);
• znaki odpiranja materničnega vratu (krvavitve, znaki čepa);
• predrti plodovi ovoji.

Visokorizična nosečnost (večplodna nosečnost, nosečniška sladkorna, preeklampsija, anemija, prezgodnji porod, težave s posteljico, sindrom HELLP) ter fizično zahtevna ali zelo stresna služba so razlogi za večji nadzor nad nosečnostjo in lahko upravičijo predčasno prehod na bolniško. Anksioznost ali depresija, ki onemogoča normalno delo, so prav tako razlog za nujen obisk zdravnika in lahko upravičijo bolniško odsotnost.

Bolniški stalež zaradi nege bolnega otroka med porodniškim dopustom - pereče vprašanje v praksi

V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja glede možnosti, da oče dobi bolniški stalež za nego bolnega otroka, kadar je mati na porodniškem dopustu. V splošnem velja, da ne glede na to, ali je mati na porodniškem dopustu, lahko oče vzame bolniški stalež za nego družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Torej ne glede na to, za katerega otroka gre in ne glede na to, ali gre za ženo in obratno /torej, če bi bili vi na delu.

Vendar so v praksi zabeleženi primeri, ko zdravstveni domovi oziroma ZZZS odvračajo izdajo bolniškega očetu, če je mati na porodniškem. Na ZZZS navajajo pravno podlago v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, člen 138, 4. odstavek: "Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela." Takšna razlaga sistemsko enači matere, ki so na dopustu za nego in varstvo otroka, z nezaposlenimi, kar sproža vprašanja o sorazmernosti in pravičnosti tega pristopa, zlasti kadar gre za več otrok, hudo nalezljive bolezni ali hospitalizacijo enega izmed otrok.

V številnih primerih starši poročajo o neskladjih v praksi: nekateri pediatri so očetu izdali bolniški, če mati ni bila v situaciji, da bi lahko poskrbela za drugega bolnega otroka, spet drugi primeri kažejo zavrnitev, tudi kadar sta bila oba otroka hudo bolna. Takšna praksa vodi do pozivov staršev k pravnim izzivom, forumskim razpravám in poskusom sistemskih sprememb.

Pravne poti in kolektivne pobude

Starši pogosto razmišljajo o sprožitvi ustavnih sporov ali drugih pravnih postopkov proti morebitno nepravičnim določbam pravilnikov. Ne pozabite, da se na ustavnem sodišču običajno presojajo ustavnostni vidiki zakonskih določb, medtem ko se pravilniki pogosto preizkušajo v upravnem ali sodnem postopku glede njihove utemeljenosti in uskladnosti z zakoni. V praksi je potrebno preštudirati predpise, ki to urejajo, in ugotoviti, kje so problemi in kako jih rešiti, nato pa začeti navezovati stike s pristojnimi in jih prepričati, da zadevo treba urediti.

Izraba letnega dopusta med bolniško in porodniškim dopustom

Pogosto se pojavi vprašanje, ali je smotrno izkoristiti preostale dni letnega dopusta pred nastopom porodniške, še posebej če je delavka na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti. Po 161. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. To pomeni, da nosečnica, ki je na porodniškem dopustu, ni prekinila delovnega razmerja in ji pripada celoten letni dopust.

Zakon določa, da mora delavec izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Vendar pa za nosečnice na porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka velja, da če so v koledarskem letu, v katerem jim je bil odmerjen dopust, delale vsaj šest mesecev, lahko izrabijo ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, do 30. junija naslednjega leta.

Po ZDR-1 glede izrabe letnega dopusta v 162. členu je določeno, da ima delavec, ki zaradi različnih upravičenih odsotnosti ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. Iz navedenih določb ZDR-1 izhaja, da je možno ves letni dopust za leto 2024, ki ga zaposleni ne izrabi v letu 2024 oziroma do 30. junija 2025 zaradi daljše odsotnosti zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, izrabiti do 31. marca 2026, prav tako pa bo lahko letni dopust za leto 2025 izrabljen do 31. marca 2027, če bo zaposlena celo leto 2025 odsotna zaradi porodniškega dopusta.

Sodna praksa in načrtovane spremembe

Vrhovno sodišče RS je 25.10.2022 izdalo sodbo (opr. št. VIII Ips 23/2022), v kateri je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku dolgotrajne bolniške odsotnosti ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz preteklih let. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v skladu s sodbo načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1 na način, da bo imel delavec v navedenih primerih pravico, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (torej 15 mesecev).

Regres za letni dopust

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta. Pravica do regresa tako pripada vsem zaposlenim, ki imajo sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so zaposleni celo leto, pripada regres za celo leto, ne glede na to, ali dejansko delajo ali pa so upravičeno odsotni z dela.

Posebne okoliščine in praktični nasveti

V praksi se pojavljajo številne težave: kako zagotoviti varstvo, ko je mati v porodnišnici; kako ravnati pri več otrokih, ki zbolijo hkrati; ali očetu pripada bolniška, kadar je mati na porodniškem. V določenih primerih je mogoče uveljavljati neplačan dopust, pri čemer je treba vedeti, da gre za dogovor z delodajalcem in da med neplačanim dopustom običajno ne tečejo prispevki, kar je pomembno z vidika socialnih pravic. Za samozaposlene osebe (s.p.) je pravica do starševskega varstva urejena s plačilom prispevkov za starševsko varstvo, materinsko nadomestilo znaša 100 % osnove za prvih 105 dni, nadaljnjih 260 dni pa prejema starševsko nadomestilo v višini 90 % osnove.

Kaj storiti v primeru spora ali nejasnosti

1. Najprej povprašajte na pristojnem centru za socialno delo in pri svojem izbranem osebnem zdravniku oziroma pediatru za jasne napotke glede izdaje bolniškega listka za nego otroka.
2. Če prevladuje neskladna praksa, zberite dokumentacijo in po potrebi poiščite pravno svetovanje; v primeru sistemskih nepravilnosti razmislite o kolektivnih pobudah ali uveljavljanju pravic preko sindikata ali pravne službe.
3. Preverite sodno prakso ter morebitne načrtovane spremembe zakonskih določb (npr. spremembe 162. člena ZDR-1 glede prenosa letnega dopusta), saj se pravice in roki lahko podaljšajo na podlagi sodnih odločb in zakonodajnih sprememb.

Primeri iz prakse - kaj starši poročajo

V forumskih in izkušnjskih zapisih staršev se pojavijo številne konkretne situacije: mati na porodniškem, starejši otrok z angino; mati v porodnišnici, oče ne dobi bolniške; več otrok hkrati bolnih; pomanjkanje varstva pred porodom ob klinični ali bolnišnični situaciji. Ti primeri izpostavljajo vrzeli med formalnimi določili in njihovo praktično uporabo v zdravstvenih ustanovah ter pri ZZZS in vzbujajo pozive k sistemskim rešitvam.

Praktične smernice za starše

• Predhodno uredite vse obrazce na centru za socialno delo in pravočasno obvestite delodajalca (najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta).
• V primeru bolezni otroka poiščite zdravniško mnenje; pediater lahko potrdi potrebo po negi in izdaji bolniškega listka za tistega starša, ki dejansko ne more zagotoviti nege.
• Če vam je pravica zavrnjena, zahtevajte pisno obrazložitev in se posvetujte z delovnopravnim svetovalcem ali sindikatom glede nadaljnjih postopkov.
• Zbirajte primere in izkušnje (kopije odločb, zdravniških izjav), saj so pri morebitnih pravnih postopkih sistematični primeri pomembni.

Table: Ključni roki in pravice - povzetek

Čeprav zakonodaja na področju delovnega prava nudi delavcem pomembno zaščito v času nosečnosti, bolniške in porodniške, praksa v zdravstvenih ustanovah ter razlage pravilnikov še vedno povzročajo spore in nejasnosti. V primeru nejasnosti ali spora z delodajalcem ali zavarovalnico je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet ali podporo sindikata.

tags: #bolniski #stalez #porodniska