Pri novorojenčku lahko s previdnim božanjem otipamo mehkejši del glavice, ki deluje kot da tam sploh ni kosti. A ne skrbite. Z vašim otrokom je vse v redu.
Po rojstvu se pri novorojenčku na lobanji tipljeta dve mečavi ali fontaneli (besedica izvira iz fontana, kar pomeni okrašen vodnjak, fontanela pa je pomanjševalnica - torej gre za majhen vodnjaček). Seveda iz takega vodnjačka ne teče vodomet in mu zato morda bolj pristoji izraz mečava, kar pomeni mehko vezivno tkivo med kostjo zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku.
Kaj so mečave in koliko jih je
Mečave ali fontanele so vezivno tkivo, ki povezuje skupaj lobanjske ploščice. Vsak dojenček se rodi s šestimi mečavami, od katerih pa načeloma lahko zatipamo le dve - sprednjo ali veliko mečavo in zadnjo ali malo mečavo.
Večja se imenuje sprednja ali “velika mečava” in se nahaja med čelnicama in temenskima kostema. Navadno je oblikovana v obliki romba. Druga mečava, ki jo je možno otipati je zadnja ali “mala mečava”, ki se nahaja med temenskima kostema in zatilnico.
Zakaj so mečave prisotne in kakšna je njihova vloga
Mečave in nekoliko razmaknjeni stiki lobanjskih kosti (imenovani lobanjski šivi) med porodom omogočijo začasno zmanjšanje oboda lobanje, ki se stisne in tako laže zdrsne skozi porodni kanal. Druga vloga mečav in nezaraslih lobanjskih šivov pa je, da omogočajo primerno rast možganov, ki je še posebno hitra prav v prvem letu življenja. Ko se rast možganov umiri, se zarastejo tudi mečave in lobanjski šivi.
Kako se spreminjajo in kdaj se zaprjejo
Ob rojstvu je na stikih ploščatih lobanjskih kosti pri novorojenčkih prisotnih šest mečav. Od šestih je možno otipati le dve (ostale so že skoraj zarasle). Mala mečava v zatilju se zapre prav kmalu po rojstvu. Pri mnogih novorojenčkih je celo takoj po prvem mesecu starosti ni več mogoče otipati. Večinoma pa se mala mečava zaraste do konca drugega meseca starosti.
Velika mečava ostaja odprta v povprečju do leta in pol. Čas zapiranja velike mečave je lahko pri povsem zdravih otrocih precej različen. Pri nekaterih se zapre že okrog 9. meseca, pri drugih, sicer zdravih otrocih, pa ostaja odprta celo po 2. letu starosti. Pri mnogih novorojenčkih je celo takoj po prvem mesecu starosti ni več mogoče otipati.
Navadno velikost velike mečave narašča od rojstva do drugega meseca starosti, nato pa se postopoma zmanjšuje. Tako je velikost velike mečave pri treh mesecih v povprečju 2,8 cm z normalnim razponom od 0,8 do 4,5 cm. Pri 9 mesecih pa je povprečno velika 1,8 cm z normalnim razponom od 0,2 do 3,3 cm. Velikost mečav je lahko zelo različna. Merimo jo v centimetrih s pomočjo preproste formule: (dolžina+širina) / 2.
Kako varovani so možgani kljub odprtim mečavam
Kljub odprtosti lobanjskih mečav za otroške možgane ni večje nevarnosti poškodb. Pod kožo lasišča je močna vezivna opna, pod njo pa še tri možganske ovojnice. Zunanjna je imenovana “dura mater” (trda mati) in je izjemno čvrsta, ostali dve pa sta mehkejši (pia mater in arahnoidea - pajčevnica).
Razen ovojnic obliva možgane še tanka plast možganske tekočine, ki se stalno obnavlja in kroži iz notranjih možganov na površino obeh možganskih polobel. Tudi ta tekočina varuje možgane pri nenadnih premikih glave in vsega telesa (ob pospeških ali pojemkih). Kljub temu pediatri v prvemu letu otrokove starosti svarijo pred pretiranim neposrednim obsevanjem s sončnimi žarki.
Kdaj je mečava znak bolezni - kaj opaziti
Oblika mečave je lahko simptom bolezni. Tako lahko močno izbočena in napeta mečava opozarja na povečan pritisk v lobanji, ki lahko nastane zaradi možganske otekline, krvavitve ali zastoja možganske tekočine. Vsa stanja so zelo resna in terjajo takojšnji zdravniški pregled.
Nasprotno stanje, ko je mečava izrazito vdrta in ima otrok še druge znake, ki kažejo na izgubo telesne tekočine (bruhanje, driska, vročina), nakazuje hudo izsušenost otroka, kar je prav tako zelo resno stanje in zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo. Vdrta fontanela je le eden znakov dehidracije! Strokovnjaki poznajo tudi druge znake, ki kažejo na dehidracijo: upadle oči, suho in vlečno kožo, kožna guba, ki se počasi vrača nazaj, suh in lepljiv jezik, zaspanost, slaboten jok.
Pomembno je tudi opazovanje zaraščanja velike mečave. Prezgodnje zaraščanje mečave (n.pr.: pred 6. do 8. mesecem starosti) in zgodaj zarasli lobanjski šivi kažejo na upočasnjeno ali zaustavljeno rast možganov. Zelo na široko odprta in počasi zaraščajoča mečava (po 2. ali 3. letu starosti) lahko opozarja na nekatere kronične bolezni, kot so pomanjkanje vitamina D (rahitis), hipotiroza ali hidrocefalus.
Praktični nasveti za starše - kako pregledovati in kdaj iskati pomoč
Fontanelo pregledujemo tako, da položimo prste na skalp (kot da bi otroka božali po glavici in ne tipamo s konicami prstov!) in ocenjujemo napetost mečave. Pri majhnih otrocih je napetost fontanele eden znakov hidracije ali pa pritiska v glavi. Pri nekaterih stanjih, ko je pritisk v glavi povečan, je izbočena, če pa je otrok izsušen, je vdrta.
Vsa stanja so resna in terjajo zdravniški pregled. Če je mečava močno izbočena in napeta ali izrazito vdrta in je otrok še slabega stanja (bruhanje, driska, vročina, zmanjšano pitje, slaboten jok, zaspanost), poiščite zdravniško pomoč takoj.
Ali AD3 (vitamin D) vpliva na zapiranje fontanele?
AD3 kapljice ne povzročajo zapiranja mečave. Dajemo jih za preventivo rahitisa. Res pa je, da pri prepočasnem zapiranju povečamo dozo AD3 kapljic. Doziranje povečamo, če je otrokova glavica mehka ali kaže začetne znake rahitisa in v primeru, da se mečava prepočasi zapira.
Kaj pomeni počasno ali prehitro zaraščanje
Počasno zapiranje velike mečave je pogosto normalno in samo individualna varianta. Nekaj pa je stanj, ki jih je potrebno razjasniti: rahitis, pogosto nedonošenost in povišan znotrajlobanjski tlak. Vendar bi te bolezni dale tudi druge klinične znake, je nemogoče, da bi se izkazovale samo z nezapiranjem velike mečave.
Prezgodnje zaraščanje mečave je resen znak. Prezgodnje zaraščanje mečave (pred 6. do 8. mesecem) in zgodaj zarasli lobanjski šivi kažejo na upočasnjeno ali zaustavljeno rast možganov. Stanje se obravnava v otroški bolnišnici in lahko v nekaterih primerih zahteva nadaljnjo diagnostiko ali kirurški poseg, če je temu resnično tako kot del kompleksnega sindroma.
Kaj storiti, če mečava ostane odprta dlje
Velika mečava se zapre povprečno med 12. in 18. mesecem starosti, pri nekaterih pa je malce odprta tudi še dlje. Če je fontanela še odprta po drugi ali celo tretji leti, to lahko opozarja na nekatere kronične bolezni in zahteva dodatno oceno: ultrazvočno slikanje glavice (dokler je fontanela odprta), kontrolne meritve obsega glavice in spremljanje gibalnega ter razvojnega napredka. Če ste imeli že prej težave in je fontanela še odprta, bi se najmanj prilegla ena kontrola pri nevrologu.
Kdaj pričakovati, da bo dojenček držal glavico
Drugi del pogostih vprašanj se nanaša na dvigovanje glavice. Drugačen razvoj dvigovanja glavice ni neposredno povezan s zapiranjem fontanele. Okrog drugega meseca starosti dojenček začne dvigovati in držati glavo za kratek čas med trebušno igro ali ob držanju v pokončnem položaju. Če vaša hči pri skoraj dveh mesecih že 10-15 sekund drži glavico pokonci, to ni nujno prehitro; marsikateri dojenček že zgodaj kaže boljši tonus vratu in kratkotrajno držanje glave. Pomembno je spremljati splošni razvoj in odsotnost drugih zaskrbljujočih znakov.
Kaj lahko pričakujete pri spremljanju razvoja
Pediater bo spremljal rast obsega glavice skozi mesece; ena sama vrednost nič ne pove. 42 cm pri 7 mesecih je lahko še primeren obseg (na 25. percentili), vendar je pomembno, da zdravnik primerja vrednosti od rojstva dalje. Če bi bilo kaj narobe, bi se to kazalo tudi v razvoju otroka, zato spremljanje gibalnega in razvojnega napredka skupaj z meritvami glave daje boljšo sliko kot le ena meritev.
Pregledi in diagnostika
V primeru dvomov zdravniki priporočijo slediti napredku: merjenje obsega glave po mesecih, oceniti motorični in razvojni napredek ter po potrebi narediti ultrazvok glavice (dokler je fontanela odprta) ali slikovne preiskave šivov in lobanje. Če je opaziti spremembe oblike lobanje ali izboklino ob šivih, vas lahko napotijo na slikanje glave in šivov ter posvet z nevrokirurgom ali otroškim specialistom za razvoj.
Kratek povzetek praktičnih priporočil
- Redno spremljanje: pediatrične meritve obsega glavice in kontrolni pregledi.
- Kako pregledovati fontanelo: nežno položite prste kot bi božali otroka in ocenite napetost mečave.
- Poiskati zdravnika takoj, če je mečava močno izbočena in napeta ali izrazito vdrta ob sočasnih simptomih (povišana temperatura, bruhanje, driska, zaspanost, slaboten jok).
- AD3 (vitamin D) ne pospešuje zapiranja fontanele; dozo je mogoče povečati pri znakovih rahitisa ali pri zelo počasnem zapiranju.
- Če je fontanela še odprta dlje kot običajno ali obstajajo oblikovne spremembe lobanje, se opravi avditivno spremljanje (UZ, slikanje) in posvet s specialistom.
Pomiritev za starše
Veliko variabilnosti pri zapiranju fontanel je normalno in pri povsem zdravih otrocih je čas zapiranja lahko precej različen. Če otrok normalno napreduje v razvoju, je to dober pokazatelj, da ni hujših težav. V primeru pomislekov se posvetujte s pediatrom, ki vas lahko napoti na nadaljnjo diagnostiko ali strokovni pregled.