Dojenčkov občutek zraka v trebuhu: vzroki in način lajšanja

Napihnjenost in občutek zraka v trebuhu sta pogosti težavi tako pri dojenčkih kot pri starejših otrocih in odraslih. Napihnjenost različni ljudje doživljajo različno - kot napetost ali nelagodje v trebuhu, spuščanje vetrov, spahovanje, blažje bolečine, povečan obseg trebuha ali pa kar kombinacijo vsega. Pri dojenčkih se pogosto opisuje kot trebušne krče (kolike), ki staršem povzročajo veliko skrbi.

Kaj pomeni občutek zraka v trebuhu pri dojenčku

Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, lahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu odleže po odvajanju blata ali zraka.

Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti.

Glavni vzroki napihnjenosti in občutka zraka

• Požiranje zraka (aerofagija): Do nezavednega zaužitja zraka lahko pride pri prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, hitrem pitju, žvečenju žvečilnih gumijev, kajenju, lizanju bonbonov ali lizik, pitju gaziranih pijač, uporabi neustrezne zobne proteze, hiperventilaciji ali kot odziv na stres. Povsem normalno je, da med hranjenjem in dihanjem pogoltnemo tudi določeno količino zraka, ki pa je ponavadi majhna.
• Nezrelost prebavil pri dojenčku in pospešena peristaltika: Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več, npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, premajhna ali prevelika luknjica na dudi.
• Prebavne intolerance in alergije: Vzrok napihnjenosti in vetrov je lahko alergija ali intoleranca na določeno hrano. Precej pogosta je npr. laktozna intoleranca pri starejših otrocih in odraslih; pri dojenčkih pa alergija na kravje mleko. Napenjanje je lahko tudi posledica celiakije ali drugih malabsorpcijskih stanj.
• Prekomerna proizvodnja plinov v debelem črevesju: Hrana, ki se ne razgradi v tankem črevesju, pride v debelo črevo, kjer jo razgrajujejo bakterije, pri tem pa nastajajo plini.
• Sestava črevesne mikrobiote in SIBO: Različna razmerja bakterij v debelem črevesju pojasnjujejo, zakaj imajo nekateri več težav z vetrovi kot drugi. Sindrom SIBO (prekomerna rast bakterij v tankem črevesju) lahko povzroči močno napihnjenost kmalu po jedi.
• Zaprtje in počasnejše gibanje črevesja: Če se prehod črevesne vsebine skozi debelo črevo upočasni, bakterije lažje in intenzivneje razgrajujejo neprebavljene ostanke hrane, kar povzroča napihnjenost in vetrove.
• Vlaknine in sladkorni alkoholi (polioli): Prekomerno uživanje vlaknin ali poliolov (sorbitol, ksilitol, manitol, maltitol, eritritol, izomalt) lahko poveča tvorbo plinov, ker jih črevesne bakterije razgrajujejo v debelem črevesju.
• Hormonske spremembe in psihični dejavniki: Tudi stres, čustva in hormonska nihanja lahko vplivajo na gibljivost prebavil in visceralno občutljivost, kar vodi do občutka napihnjenosti.

Kdaj so dojenčkove kolike znak resne bolezni

Vzrokov za napenjanje je veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno nujno zdraviti. Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro napreduje pri telesni teži in primerno raste, staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, je treba bolezen zdraviti.

Kako zdravniki določajo vzrok napihnjenosti

Zdravnik bo zanimalo vaše prehranske navade in življenjski slog, verjetno pa bodo potrebne tudi krvne preiskave in analiza blata. V primeru suma na laktozno intoleranco lahko opravimo vodikov dihalni test. Kadar osnovne preiskave ne pokažejo vzroka težav, lahko resnejše bolezni izključujemo s pomočjo rentgenskega slikanja, kolonoskopije, gastroskopije, ultrazvoka trebuha, jejunoileografije, magnetne resonance ali drugih preiskav, za katere se na podlagi specifičnih značilnosti posameznega primera odloči specialist.

Preprosti ukrepi za lajšanje pri dojenčkih in potrditev varnosti

• Pri doječih materah dieta ni potrebna, razen če je alergija na hrano dokazana. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku alergija na hrano dokazana.
• Če dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, priporočamo izbiro mlečne formule, ki je »proti kolikam« (AC), ki imajo manj mlečnega sladkorja ali dodatne prebiotike in maščobe, namenjene lajšanju kolik.
• Pri dojenčkih z vetrovi lahko pomaga pravilna tehnika hranjenja in skrb za primerno velikost luknjice na dudi, da se zmanjša pogoltnjen zrak.
• Večino primerov kolik ni treba zdraviti z zdravili; če je dojenček sicer zdrav in dobro pridobiva na teži, običajno zadostujejo podpora in razlaga staršem.

Kaj lahko storite sami pri starejših otrocih in odraslih

Napihnjenost je lahko sicer zelo neprijetna, a največkrat popolnoma nenevarna težava. Z zdravim načinom življenja in spremembo prehrane jo lahko ublažimo in marsikdaj tudi odpravimo. Pomembno pa se je zavedati, da se ljudje na iste ukrepe različno odzivamo, zato je pri odkrivanju učinkovitih metod včasih potrebna velika mera potrpljenja.

1. Upočasnite hranjenje in dobro prežvečite: Ko jemo počasi in hrano dobro prežvečimo, zaužijemo manj zraka in prebavnim encimom olajšamo delo.
2. Vodenje prehranskega dnevnika: Zabeležite vsa zaužita živila in morebitne težave z napihnjenostjo, da lažje ugotovite sprožitelje.
3. Eliminacijska dieta in postopno reintrodukcijo: Iz prehrane začasno izločite potencialno problematična živila, nato jih postopoma po eno na 48 ur ponovno uvajajte in opazujte spremembe.
4. Omejitev živil, ki pogosto povzročajo pline: stročnice, nekatere vrste zelenjave (brokoli, zelje, cvetača), polnozrnati izdelki, mlečni izdelki pri intolerantnih, gazirane pijače, umetna sladila (polioli), temno pivo in rdeče vino.
5. Povečanje fizične aktivnosti: Redna zmerna telesna aktivnost pospeši prehajanje vsebine skozi črevesje. Že kratka 10-15-minutna hoja po obroku lahko občutno zmanjša napetost v trebuhu.
6. Pijte dovolj tekočine in uravnotežite vnos vlaknin: Vlaknine so koristne, a vnos povečujte postopoma in ob večji količini vlaknin pijte tudi več vode.
7. Izogibanje žvečilnim gumijem, kajenju in gaziranim pijačam: Ti običaji povečajo naglavno uživanje zraka.
8. Prehranska dopolnila in zdravila: Encimski pripravki (npr. laktaza pri laktozni intoleranci), aktivno oglje, simetikon za želodčne mehurčke, alfa-galaktozidaza pri prebavi stročnic, probiotiki za izboljšanje mikrobiote, pri zaprtju pa povečanje vlaknin ali odvajala po priporočilu zdravnika.
9. Obvladovanje stresa: Ker je črevesno delovanje povezano z osjo črevesje-možgani, si prizadevajte za zmanjšanje anksioznosti in stresa z vedenjskimi pristopi ali pogovorom s strokovnjakom, če je to potrebno.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Pregled pri zdravniku potrebujete, če se poleg napihnjenosti pojavi tudi kateri izmed naslednjih simptomov ali znakov: bolečine ali krči v trebuhu, dalj časa trajajoče spremembe pri odvajanju blata (driska, zaprtje), kri v blatu, slabokrvnost, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, nenamerno hujšanje ali otekanje trebuha ali okončin. Posebej morate biti pozorni na bolečine in simptome, ki vas ponoči zbudijo. Zdravnika obiščite tudi, če je napihnjenost dolgotrajna in sami ne morete ugotoviti vzroka zanjo.

Diagnostične možnosti

Poleg anamneze in kliničnega pregleda so na voljo laboratorijske preiskave, analiza blata ter funkcionalni testi, npr. vodikov dihalni test pri sumu na laktozno intoleranco. Analiziramo lahko tudi vsebnost plinov v vetrovih, kar pomaga razlikovati med prekomernim požiranjem zraka in produkcijo plinov v prebavilih. V primeru potrebe se uporabijo slikovne in endoskopske preiskave za izključitev resnejših bolezni.

Nasveti za starše dojenčkov z napihnjenostjo

• Pri dojenčkih z vetrovi najprej preverite tehniko hranjenja in primernost dudi ali stekleničke.
• Če je dojenček dojen, dieta matere ni potrebna, razen če je alergija dokazana.
• Če je dojenček na formuli, svetujte formule proti kolikam (AC), ki imajo prilagojeno sestavo.
• Pri sumih na resnejše težave ali če dojenček ne pridobiva na teži, poiščite zdravniško oceno.

Pomembno zavedanje

Napihnjenost in vetrovi sta pogosti prebavni težavi, ki se ju ni treba sramovati. Z razumevanjem vzrokov - od prehranjevalnih navad do sestave črevesne mikrobiote - in z majhnimi, a doslednimi spremembami v vsakdanjem življenju lahko pri večini ljudi simptome bistveno omilimo. V primeru hujših ali vztrajajočih simptomov pa je nujen strokovni pregled in ustrezna diagnostika.

tags: #dojencek #okusa #ze #v #trebuhu