Dojenček prehitro pridobiva na teži: vzroki in nasveti

Pridobivanje teže je eden od glavnih znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja.

Zakaj spremljati pridobivanje teže?

Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje mamice je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje.

Normalni vzorci teže in krivulje rasti

Pri novorojenčkih v prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %.

Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih (donošen zdrav enojček, okolje brez kajenja, ustrezni socialno-ekonomski pogoji, izključno dojenje, zdravniški nadzor).

Ko v tabelo vnesemo dojenčkove podatke, npr. o teži (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. Tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke.

Kdaj so odstopanja pričakovana (posebne skupine)

• Nedonošenčki. Nedonošenčki rastejo drugače od donošenčkov. V idealnem primeru bi moral nedonošenček po rojstvu rasti, kot če bi bil še vedno v maternici.
• Dojenčki z Downovim sindromom. Ti so tudi kasneje lažji in manjši od vrstnikov z normalnimi kromosomi.
• Bolni dojenčki. Ko si dojenček po akutni bolezni opomore (npr. po prehladu), običajno težo hitro nadoknadi.

Idealno bi bilo, da bi pri spremljanju nedonošenih ali bolnih dojenčkov sodelovale tudi svetovalke za dojenje, saj je zanje dojenje oz.

Kolikšna je pričakovana pridobitev teže?

V povprečju naj bi zdrav novorojenček pridobil približno 150-200 gramov na teden v prvih nekaj mesecih življenja. V prvem trimesečju svojega življenja naj bi dojenček pridobil približno 750 gramov na mesec, pozneje pa po 5. mesecu približno 500 gramov na mesec. Pričakovano je, da novorojenček izgubi nekaj svoje porodne teže v prvih 3-5 dneh; novorojenček običajno do konca prvega meseca življenja preseže porodno težo.

V prvem letu dojenčki povprečno rastejo za 25 cm. Po dopolnjenem 6. mesecu se začne uvajanje goste hrane in razpored pridobivanja teže postopoma upočasni: 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca), 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem), 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem) in 50-75 g na teden med 9. in 12. mesecem.

Prepričljive razlage: zakaj tehtanje ni vedno merodajno

Vendar ni vse samo v gramih! Zelo zaskrbljujoče je, da je slepo spremljanje zgolj in samo teže - ki je za povrhu pogosto izmerjena nestrokovno - ne pa tudi drugih pomembnih dejavnikov (npr. učinek dojenja, število mokrih plenic, otrokova aktivnost, pravilnost pristavljanja). Tehtanje pred in po podoju pogosto ne odraža dejanskega vnosa mleka, saj dojenje niso obroki in otroci se pri prsih dojijo z različnimi cilji (prehrana, tolažba, uspavanje).

Otroci se dojijo zelo različno, eni 5 minut, drugi 45 minut. Eni imajo 10 podojev v dnevu, spet drugi se dojijo včasih po eno uro ali kar celo popoldne skupaj. Večina otrok se doji v grozdih: velikokrat po malo. Zato tehtanje kot edino merilo ni zanesljivo.

Vzroki za prehitro pridobivanje teže

Prehitro pridobivanje teže je lahko posledica različnih dejavnikov, med drugim genetskih dejavnikov in morebitnih navad hranjenja. Ko rečemo, da otrok raste, ne mislimo le pridobivanje mase, temveč tudi razvoj oz. pridobivanje nekaterih veščin. Na rast vpliva mnogo dejavnikov: geni, spol, letni čas, ekologija, prehrana, bolezni …

Če ocenimo, da je otrok na teži pridobil preveč, po navadi poiščemo vzroke in jih poskušamo odstraniti. Mogoče imata starša navade, ki spodbujajo večji vnos (npr. pogosto dohranjevanje z viskokalorično formulo ali pogosta uporaba stekleničke), morda pa gre preprosto za hitro nadoknadevanje izgube po porodu ali družinsko predispozicijo.

Nasveti za mamice: kako ravnati pri skrbeh glede teže

Prvi in najpomembnejši korak je, da se posvetujete s svojim pediatrom, babico ali patronažno medicinsko sestro. Ocenijo lahko otrokovo rast in splošno zdravje, prepoznajo morebitne osnovne težave in vam zagotovijo smernice glede najboljšega ukrepanja.

1. Če dojite, poskrbite, da bo dojenček pravilno pristavljen k dojki, da se bo učinkovito dojil. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, v vsakem primeru pa je dobro, da dojenje traja med 10 in 20 minut.
2. Poskrbite za udobno in tiho okolje za dojenje, da čim bolj zmanjšate motnje okolja. Dobro je, da sta med dojenjem sproščena oba tako mamica kot dojenček.
3. Bodite pozorni na dojenčkove znake lakote (povečana budnost, cmokanje z ustnicami, hitri očesni gibi, iskanje dojke, pomikanje rok k ustom, vzdihovanje, aktivno oglašanje). Jok ni prvi, ampak pozni znak dojenčkove lakote.
4. Ne omejujte dolžine podojev in ne dojite po urniku; najbolje je dojiti, ko otrok pokaže potrebo po dojenju (tudi za uspavanje in crkljanje).
5. Mamica mora biti dobro hidrirana za proizvodnjo mleka; voda je najboljša izbira. Prav tako zdrava prehrana vpliva na kakovost in količino mleka.
6. Bodite pozorni na število mokrih plenic (6 ali več na 24 ur) kot enega od pokazateljev zadostnega vnosa mleka.

Če dojenje ne steče ali je prisotno dohranjevanje

Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo. Tako kot je po eni strani nesmiselno dodajanje mlečne formule, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano. Če se pristavlja, obstajajo preprosti načini dohranjevanja na prsih, ki ne motijo dojenja.

Zaradi dodajanja materinega mleka ali mlečne formule po steklenički dojenček lahko začne zavračati dojenje. Poleg tega na prsih dojenček pije mleko v svojem tempu, medtem ko je tok mleka po steklenički zelo hiter in tehnika sesanja drugačna. Razen v reklamah dojenju prijazni cuclji in dude ne obstajajo.

Če dojite in sumite, da ne proizvedete dovolj mleka, vam bo pediater ali patronažna medicinska sestra morda svetovala, da dopolnjujete dojenje z izčrpanim mlekom ali mlečno formulo. V takih primerih je možno dohranjevanje izvajati tudi z alternativnimi metodami (npr. SNS sistem), da se zmanjša tveganje za zavračanje prsi.

Nasveti za hranjenje s formulo

Če dojenčka hranite s formulo, upoštevajte priporočeno količino in navodila za hranjenje glede na starost in težo svojega novorojenčka. Za mešanje mlečne formule vedno uporabite čisto vodo in priporočeno mero. Sterilizirajte stekleničke, nastavke in drugo opremo za hranjenje pred vsako uporabo, zlasti v prvih tednih novorojenčkovega življenja.

Ko otrok raste, se pogostost in količina formule, ki jo zaužije, lahko spreminjata. Sledite otrokovim znakom lakote, sitosti in priporočilom proizvajalca formule ali pediatra. Ena od prednosti hranjenja s formulo je tudi ta, da omogoča drugim družinskim članom, da aktivno sodelujejo pri hranjenju novorojenčka.

Praktični koraki, če je dojenček prehitro ali neustrezno redi

1. Posvet s pediatrom in patronažno medicinsko sestro ter, če je na voljo, svetovalko za dojenje.
2. Preverite pravilnost pristavljanja, možnost vezanega jezička ali razcepljenega neba in druge fizične ovire sesanja.
3. Beleženje hranjenja: trajanje podoja, število mokrih plenic in število blata na dan.
4. Če je potreben dodatek, razmislite o načinih dohranjevanja, ki manj motijo dojenje (npr. SNS).
5. Ostanite mirni in podprti ter poiščite lokalne skupine za podporo doječim materam; znanje in podpora sta ključna za uspeh dojenja.

Praktične tabele in primeri (okvirni podatki)

To so okvirni normalni razponi za težo in višino dojenčkov, ki se pogosto uporabljajo kot orientacija. Vedno se posvetujte s pediatrom za individualno oceno.

Kdaj morate biti bolj pozorni

Če ima dojenček ob koncu prvega tedna več kot 10 % izgube porodne teže, je treba začeti skrbeti, ali dobiva dovolj hrane in ga je treba pozorno opazovati. Če se dojenčki ne vračajo na porodno težo do 10-14 dni, se obrnite na zdravstveno osebje.

Včasih so vzroki za nepravilno pridobivanje teže osnovne zdravstvene težave, kot so refluks, alergije ali okužbe. Vaš pediater lahko bolezen diagnosticira in po potrebi zdravi.

Psihološki in družinski vidik

Za uspešno dojenje je ključno znanje, podpora okolice in miselna naravnanost. Starši pogosto spremljajo rast svojega otroka z velikim zanimanjem in skrbjo; tehtnica lahko poveča negotovost. Bistveno pri dojenju je, da si zaupate. Če znanja nimate, se obrnite na ljudi, ki ga imajo - pediatri, patronažne sestre, svetovalke za dojenje.

Če je potrebno, naj drugi družinski člani pomagajo pri negi, prenašanju gospodinjskih obveznosti in zagotavljanju podpore mamici, saj to pripomore k boljšemu vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja.

Zlata pravila

• Otrok mora imeti v dnevu najmanj 8, še bolje 10 ali 12 aktivnih in efektivnih podojev.
• Pravilno mora biti prisesan in sesati aktivno.
• Ne omejujte dolžine podojev; položite se z njim, vzpostavite stik koža na kožo.
• Drugi naj vam nosijo hrano in skrbijo za gospodinjstvo, vi pa dobro jejte in pijte ter dojite toliko, kot je potrebno.

Če se odločite za uvedbo goste hrane, začnite med petim in šestim mesecem, ko dojenček pokaže znake pripravljenosti. V prvih tednih je uvajanje hrane predvsem učenje in raziskovanje, materino mleko ali mlečni nadomestek pa ostajata še vedno glavni vir prehrane.

Najpomembnejše je, da vaš dojenček enakomerno in dosledno pridobiva težo ter da njegova splošna rast in razvoj potekata po običajni zdravi poti. Ne oklevajte in se obrnite na svojega pediatra, če imate kakršnekoli pomisleke glede teže in razvoja svojega otroka.

tags: #dojencek #prehitro #raste