Prvo trimesečje življenja je obdobje hitrih sprememb in prilagajanja - tako za dojenčka kot za družino. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je izredno lepo in čustveno obdobje, je pa tudi naporno obdobje. Prvo leto, od rojstva do dopolnjenega prvega leta življenja, imenujemo obdobje DOJENČKA. Prve štiri tedne življenja še dodatno ločimo in jih označimo kot obdobje NOVOROJENČKA.
Fizični in rastni vzorci v prvih treh mesecih
Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Pri šestih tednih smo pozorni na kakovost in količino spontanega gibanja, pri čemer opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje. Drencanje pravimo prevladujočemu vzorcu spontanega gibanja, ki ga opazimo pri budnih dojenčkih v starosti od treh do petih mesecev in spominja na fine gibe trebušnih plesalk.
V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Pregled uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.
Gibanje in motorični razvoj (do približno 3 mesecev)
Dojenček se sprva giblje spontano, brez večjih posegov v prostor. Najprej mora spoznati svoje telo in lastne odzive na okolje, preden lahko v okolje tudi aktivno poseže. Dojenček pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, okončine (roke oz. noge, nato dlani oz. stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico). Z zorenjem tako zaznavnih kot gibalnih sistemov se spremeni način in tudi kakovost gibanja. Pri treh mesecih dojenček leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Od spoznavanja lastnega telesa, ko pri treh mesecih usvoji nadzor glave in pričenja s poseganjem po predmetih nad sabo, dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru.
Vid in manipulacija predmetov
V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Dojenček tako v svoje vidno polje zajame tudi igračke, po katerih lahko poseže z roko. Pri trimesečniku dojenček posega po predmetih nad sabo; predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti.
Spanje, budnost in prehranjevanje
Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj. Dojenje zagotavlja dojenčku kvalitetno prehrano, zaščito pred okužbami, zmanjšuje možnost pojava alergije na hrano in nudi občutek ljubezni in varnosti.
Spalne navade in nasveti
Da otroci potrebujejo dovolj dolg in kakovosten spanec, je jasno vsem. Zgodnji odhod otroka v posteljo je pripravljen tudi za vas. Pomembno je, da mu s tem, ko je iz meseca v mesec starejši, ne omogočate vedno več ponočevanja. Okoli osmih zvečer ali malo čez pa je že čas, ko naj bi otroci legli k nočnemu počitku. K urejenim spalnim navadam sodi tudi ustrezen dnevni počitek. Njegov namen je, da se otrok sredi napornega dneva odpočije in dobi novih moči za nadaljevanje dejavnosti.
Razvoj govornih in socialnih veščin
Pri treh mesecih se začenja bolj izraženo poseganje po predmetih, kar je osnova za kasnejši razvoj fine motorike in govora. Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja; pri igri dojenček uporablja in tako razvija vse svoje čute. Geste so praviloma predhodniki besed.
S spremljanjem gibalnih mejnikov smo ugotovili, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Pregled pediatra je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja.
Praktični nasveti za starše v 12. tednu dojenčkovega življenja
- Opazujte kvaliteto spontanega gibanja in sledite prehodu iz zvijanja v drencanje.
- Spodbujajte vizualno sledljivost predmetov z obračanjem in ponujanjem igrač v vidno polje.
- Vzpostavite redne spalne navade: zgodnejši večerni počitek in primeren dnevni dremež.
- Ohranjajte dojenje ali kakovostno hranjenje po steklenički in opazujete znake lakote; poskrbite za postopno uvajanje trdnejših okusov kasneje, ko bo čas za mešano prehrano.
- Če opazite izrazito asimetrijo v gibanju ali druge zaskrbljujoče znake, poiščite strokovni nasvet.
- Igrajte se z dojenčkom in uporabljajte igre, ki spodbujajo gibanje, vid in zgodnje socialne interakcije.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Opomba o uporabljenih vsebinah
Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Preglednica služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru. Avtorica: dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab. Če menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.