Dojenček vleče nazaj zrak pri dihanju: vzroki in simptomi

Občutek oteženega dihanja pri dojenčku je eden izmed tistih simptomov, ki ga starši ne smejo spregledati. Kisik pride v telo z zrakom ob vdihu, nato se veže na rdeče krvne celice v žilah, krvni obtok pa ga ponese do organov, ki ga potrebujejo za svoje delovanje. Če dojenček nenadoma ali postopoma začne "vleči nazaj zrak" (hitri ali neenakomerni vdihi, lovljenje zraka, hropenje), je potrebno oceniti spremljajoče znake in po potrebi poiskati zdravniško pomoč.

Kako se oteženo dihanje pri dojenčku običajno kaže

• povečana frekvenca dihanja (mlajši kot je otrok, hitreje diha; pri dojenčkih velja, da je vrednost ~50 vdihov/min pogosto rdeči alarm za hospitalizacijo);
• hitro, plitko dihanje ali neenakomerno dihanje (dihanje "kot kužek");
• glasno hropenje ali piskanje pri izdihu;
• uvleki medrebrnih prostorov ali nadključničnih jamic (vidno ugrezanje kože med rebra ali pod vratom);
• napet vrat, plapolanje nosnic, usločena drža (npr. držanje za kolena pri večjih otrocih);
• otroka spremlja razdraženost, nemir, težave s spanjem ali večja utrujenost; pri hujšem poteku lahko pride do slabega apetita, odklanjanja tekočine in dehidracije;
• v napredovalih primerih bledica ali pomodrelost kože (cianoza), omotičnost, težave z govorom ali nesposobnost za normalno hranjenje.

Najpogostejši vzroki oteženega dihanja pri dojenčkih

Vzroke lahko delimo na akutne (hitro nastale) in kronične ali sezonske stanje. Med najpogostejše spadajo:

1) Bronhiolitis (virusna okužba malih dihalnih poti)

Bronhiolitis je vnetje malih dihalnih poti v pljučih, najpogosteje povzročen z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta virus je pogost in prizadene skoraj vsakega otroka, mlajšega od dveh let. Bolezen povzroči, da bronhiole nabreknejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Tipično se pojavlja v prvih dveh letih življenja, vrhunec pa doseže med tretjim in šestim mesecem starosti.

Znaki bronhiolitisa:

• začetni simptomi podobni prehladu: zamašen nos, izcedek, blag kašelj, blaga vročina;
• po 1-2 dneh se pojavi piskanje pri izdihu, poslabša se kašelj, lahko hitro plitko dihanje in retrakcije;
• otroci imajo pogosto slab apetit in lahko dehidrirajo; redko se pojavijo apneje pri zelo mladih ali prezgodaj rojenih dojenčkih;
• v hujših primerih lahko otrok postane omotičen in razvije cianozo.

Večina primerov bronhiolitisa je blaga in se zdravi doma, vendar moramo biti pozorni na znake poslabšanja, ko je potrebna hospitalizacija (dodaten kisik, infuzija ob dehidraciji, v redkih primerih mehanska pomoč pri dihanju).

2) Prehladi, zamašen nos in sluz v nosu

Pri dojenčkih, ki še večinoma dihajo skozi nos, povzroči zamašitev nosu občutek oteženega dihanja in med hranjenjem lahko povzroči "lovljenje zraka" ali prenehanje hranjenja. Suh zrak in zatekanje želodčne vsebine v nos lahko dodatno poslabšata stanje. Pomagajo redno čiščenje noska s fiziološko raztopino in vlaženje zraka.

3) Alergije in kronična vnetja

Pri nekaterih dojenčkih se pojavljajo simptomi, ki lahko nakazujejo na preobčutljivost ali alergijo (mucanje, pogosto mencanje oči, kihanje). Povezava med prehranskimi alergijami in dihalnimi simptomi se običajno bolje pokaže pozneje, pogosto okoli drugega leta, pri dojenčkih pa prevladujejo črevesni znaki in kožni znaki.

4) Resnejše akutne težave

Hitro ukrepanje zahtevajo stanja, ki vodijo do nenadnega občutka težkega dihanja: poslabšanje astme, poslabšanje srčnega popuščanja, pljučna embolija (redka pri dojenčkih), pnevmotoraks (zrak med pljučem in prsno steno) ali tujek v dihalih. Pri teh stanjih so prisotni izraziti znaki hude obstrukcije, bolečine ali hitro slabšanje zavesti.

Kdaj je nujno poiskati zdravniško pomoč

• če ima dojenček hitro dihanje nad pričakovano frekvenco za njegovo starost (za zelo majhne dojenčke je meja okoli 50 vdihov/min v spanju kot opozorilna);
• če opazite ugrezanje medrebrnih prostorov, nadključnične udrtine ali izrazito dviganje trebuha pri dihanju;
• če dojenček ne želi piti ali je manj aktiven kot običajno (možna dehidracija);
• če se pojavi modrikasta obarvanost ustnic ali kože (cianoza), omotica, poslabšanje zavesti;
• če dihanje postane zelo glasno, piskajoče ali se pojavljajo daljše premori v dihanju (apneje);
• če se pojavi visoka ali nenavadna vročina, ali če se kašelj hitro slabša.

Prve ukrepe, ki jih lahko storite doma

• mirno položite dojenčka v bolj pokončen položaj (na rame ali pri hoji v naročju pogosto lažje diha);
• redno vlažite in očistite nos s fiziološko raztopino - uporaba ampul s fiziološko je varna, pogosto do večkrat dnevno, po navodilih pediatra; ampule običajno porabite v enem dnevu po odprtju, pazite na sterilnost;
• uporabite mehke mehanske aspiratorje ali električne aspiratorje noska (npr. Omron) le po tem, ko ste nos najprej namočili s fiziološko, saj je sicer izločanje oteženo;
• vlažite zrak v sobi (vlažilnik zraka) in poskrbite za primerno temperaturo (približno 18-20 °C);
• poskrbite za dovolj tekočine in pogosto ponujanje majhnih količin, da preprečite dehidracijo;
• če dojenček med hranjenjem "lov na zrak" in se zaduši zaradi polnega noska, ga lahko nežno dvignete v naročje, saj dvignjen položaj pogosto olajša dihanje;
• če je primerno, uporabite inhalacije s fiziološko raztopino (po navodilu zdravnika) za lajšanje dihanja;
• nadzorujte temperaturo, ne preoblačite otroka; pretoplo okolje in presuh zrak pogosto poslabšata nosno zamašenost.

Kaj lahko zdravnik naredi?

• posluša pljuča s stetoskopom in oceni napor pri dihanju (retrakcije, frekvenca);
• po potrebi očisti nos s katetrom ali pumpico in odvzame vzorce za analizo (brisi, krvne preiskave);
• odloči o dodatnih preiskavah: rentgen prsnega koša, laboratorijski testi ali virusno testiranje;
• v primeru dehidracije lahko predpiše nadomeščanje tekočin (infuzija) in dodaten kisik; v redkih hudih primerih je potrebna hospitalizacija in dihalna podpora;
• pri bronhiolitisu antibiotiki niso indicirani, ker gre za virusno okužbo; zdravijo simptome in po potrebi podpirajo dihanje in hidratacijo.

Preprečevanje in skrb v sezoni virusnih okužb

• redno umivanje rok vseh, ki prihajajo v stik z dojenčkom;
• omejite stike z bolnimi sorojenci ali obiskovalci, zlasti med sezono RSV (jesen-pomlad);
• ne kadite v bližini dojenčka (izpostavljenost cigaretnemu dimu poveča tveganje za hujši bronhiolitis);
• če je dojenček v rizični skupini (prezgodaj rojen, kronične srčne ali pljučne bolezni), se z zdravnikom pogovorite o možnostih profilakse proti RSV (antitelesa, kjer so indikacije);
• vzdržujte primerno temperaturo in vlažnost zraka v spalnici; uporabljajte bele šume ali druge metode, če hrup iz okolja moti dojenčkovo dihanje ali spanec.

Kaj pričakovati pri bronhiolitisu in koliko traja

Inkubacijska doba bronhiolitisa je običajno nekaj dni do enega tedna. Bolezen običajno traja približno 12 dni; vrhunec težav je pogosto 2.-3. dan po začetku kašlja oziroma poslabšanja dihanja. V blažjih primerih je zdravljenje doma, v hujših primerih pa je potrebna hospitalizacija. Večina otrok se izboljša v nekaj dneh do dveh tednov, pri nekaterih pa lahko kašelj vztraja še nekaj tednov po akutnem obdobju.

Praktični odgovori na pogosta vprašanja staršev

• Ali lahko dojenčki dihajo samo skozi nos? Dojenčki običajno dihajo predvsem skozi nos, vendar znajo dihati tudi skozi usta. Med hranjenjem je problem, če je nos zamašen, saj polna usta otežijo dihanje;
• Kolikokrat in koliko fiziološke kapljati v nos? Fiziološko lahko kapljate večkrat dnevno: nos najprej namočite in omehčate sluz, nato z aspiratorjem ali mehansko pumpico odstranite izcedek. Ampulo porabite po navodilu proizvajalca in pazite na sterilnost;
• Zakaj je v naročju lažje dihati kot leže? Položaj z dvignjenim zgornjim delom telesa olajša gravitacijsko odtekanje sluzi in zmanjša pritisk na prsni koš, zato se dihanje v naročju pogosto izboljša;
• Je kopanje pri prehladu škodljivo? Kopanje ne škoduje, le dobro dojenčka obrišite in oblecite primerno glede na temperaturo prostora;
• Aspiratorji noska (ročni ali električni) so uporabni, vendar je najbolj učinkovito najprej nos namočiti s fiziološko in nato aspirirati; pri uporabi katetra naj strokovnjak svetuje, kako globoko ga vstavljati;
• Kdaj k zdravniku? Če se dihanje poslabša (hitri vdihi, ugrezanje, modrikasta koža, neuspešno hranjenje, zaspanost, apneje), takoj poiščite zdravniško pomoč.

Tabela: Kdaj ukrepati doma in kdaj poiskati nujno pomoč

Informacije v tem prispevku temeljijo na kliničnih opazovanjih in priporočilih, vendar niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. Če ste v dvomu glede dihanja vašega dojenčka, poiščite strokovno oceno. Hitro ukrepanje lahko v nekaterih primerih prepreči poslabšanje in zagotovi varno oskrbo otroka.

tags: #dojencek #vlece #nazaj #zrak #pri #dihanju