Anemija ali slabokrvnost je stanje znižane koncentracije rdečih krvnih celic (eritrocitov). Meri se s količino hemoglobina - beljakovine v rdečih krvnih celicah, ki prenaša kisik iz pljuč v tkiva. Mnogi simptomi anemije so posledica zmanjšane dostave kisika v vitalna tkiva in organe.
Kaj je anemija in kakšni so njeni simptomi?
Kadar anemija napreduje počasi, so simptomi velikokrat nejasni. Osebe z anemijo pogosto tarnajo, da jih zebe, običajno občutijo utrujenost, vrtoglavico ali omotico (zlasti kadar so aktivne ali v stoječem položaju), motnje koncentracije, zaspanost, zaprtje. V primeru hujše oblike anemije se lahko pojavi omedlevica. Drugi simptomi so: zasoplost, bolečina v prsih. V laboratorijskem izvidu se pogosto pokaže: visok ali nizek krvni tlak, bleda koža, zlatenica, povišan srčni utrip, aritmija, šum na srcu. Laboratorijski izvid običajno pokaže zmanjšano število rdečih krvnih celic ter nižjo vrednost hemoglobina in hematokrita.
Kaj povzroča anemijo?
Rdeče krvne celice nastajajo v kostnem mozgu iz matičnih celic. Njihovo proliferacijo spodbuja hormon eritropoetin, ki ga proizvajajo ledvice. Za dozorevanje rdečih krvnih celic v telesu so bistvenega pomena železo, vitamin B12 in folati. Vsak proces, ki negativno vpliva na ravnovesje med nastajanjem in razpadanjem rdečih krvnih celic, lahko povzroči anemijo.
Vzroki za anemijo se delijo na tiste, ki zmanjšujejo ali povzročajo neustrezno tvorbo rdečih krvnih celic, ter tiste, ki povečujejo razpadanje rdečih krvnih celic. Dejavniki, ki zmanjšujejo tvorbo rdečih krvnih celic, vključujejo neustrezen vnos s prehrano ali oslabljeno absorpcijo železa, vitamina B12 ali folatov; hipotiroidizem; zaviranje sinteze hematopoetskih rastnih faktorjev, še posebno eritropoetina. Dejavniki, ki povečujejo razpadanje rdečih krvnih celic, vključujejo krvavitve ali hemolize.
Posebno pomembno za dojenčke in otroke so: pomanjkanje železa, pomanjkanje folata ali vitamina B12, kronične bolezni (npr. celiakija, kronične črevesne bolezni), krvavitve iz prebavil ali nosečnost/dojenje pri materah. Pri starejših je poudarek na kroničnih boleznih in prehranskih pomanjkanjih. Oblike anemije obravnavamo tudi kot hemolitične, talasemijo, srpaste celice in druge, vendar so vzroki in poteka pri dojenčkih pogosto povezani z železom in prehrano.
Kako razvrščamo anemijo? Po svetovni zdravstveni organizaciji so normalne vrednosti hemoglobina med 12-16 g/dl pri ženskah in 14-18 g/dl pri moških. Stopnje anemije: blaga (Hgb 10-< spodnja meja normalnosti), srednje huda (8,0-9,9 g/dL), huda (6,5-7,9 g/dL) ter življenjsko ogrožujoča (<6,5 g/dL).
Kako zdravimo anemijo?
Zdravljenje je odvisno od vzroka in resnosti. Anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa ali folatov ali vitamina B12, zdravimo z dopolnili ali injekcijami, včasih z injekcijami eritropoetina pri določnih stanjih. V hudih primerih je lahko potrebna transfuzija krvi, ki hitro zviša raven hemoglobina in ublaži simptome. Zdravljenje raka ali drugih resnih bolezni lahko vpliva na eritropoezo; v takih primerih zdravimo vzrok ali uporabljamo ukrepe za podporo tvorbi krvi.
Pri dojenčkih in otrocih je ključna pravilna prehrana z zadostnim vnosom železa, folata in vitamina B12. Pri anemiji zaradi pomanjkanja železa priporočamo uravnoteženo prehrano, ki vključuje živila bogata z železom (meso, stročnice, temnozeleno listnato zelenjavo, suho sadje), vitaminom C za boljšo absorpcijo železa in omejevanje kofeina ter kalcija v obrokih, ki lahko zmanjšata absorpcijo železa. V posameznih primerih so potrebni peroralna dopolnila železa ali intravenske dodatke.
Tako pri preprečevanju kot pri zdravljenju anemije v otroški populaciji je izjemno pomembno redno spremljanje ravni železa in hemoglobina ter usklajevanje z zdravnikom. V Sloveniji se rutinsko preverja raven hemoglobina na preventivnih pregledih, z dodatnimi pregledih pri tveganih skupinah ali ob kliničnem sumu.
Kako prepoznamo anemijo pri dojenčkih in otrocih?
Znaki pri otrocih so pogosto nespecifični in vključujejo utrujenost, zaspanost, razdražljivost, zmanjšano napredovanje ali zmanjšano telesno zmogljivost. Pri otrocih športnikih je treba posebej paziti na povečano izgubo železa skozi znojenje in prebavila. Pri novorojenčkih je fiziološka anemija prisotna okoli drugega meseca življenja, nato raven Hb ponavadi narašča. Nosečnice imajo povečane potrebe po železu; pomanjkanje lahko vodi do anemije in povezanih zapletov.
Najbolj pogosta oblika anemije pri otrocih je anemija zaradi pomanjkanja železa. Prehrana, razvoj in rast ter možne motnje absorpcije (npr. celiakija) vplivajo na tveganje. Pomembno je, da otroku zagotovimo raznoliko prehrano bogato z železom ter vitaminom C za absorpcijo, in da se izognemo pretiranemu uživanju kravjega mleka po tretjem letu ali prehranskim režimom brez nadzora strokovnjaka.
Tabele in dodatne informacije
| Vrsta anemije | Glavni vzroki | Opombe |
|---|---|---|
| Anemija zaradi pomanjkanja železa | Neustrezen vnos železa, pomanjkanje absorpcije, krvavitve | Najpogostejša oblika; posebno pri dojenčkih in otrocih |
| Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folata | Pomanjkanje prehranske ali absorpcijske narave | Pri vegetarijancih/vedno pomembna nadomestitev B12 |
| Aplastika ali motnje kostnega mozga | Slaba tvorba krvnih celic | Redke, a resne težave |
| Hemolitična anemija | Uničenje rdečih krvničk hitreje kot nastajajo | Lastna imunost ali genske motnje |
Regulativne strategije vključujejo tudi prehranske smernice ter dopolnila, kadar so potrebna. Vitamin C in baker izboljšujeta absorpcijo železa; folat in vitamin B12 sta ključna za nastanek rdečih krvnic. Banane, suho sadje, črni melasa in jetra so pogosto priporočeni viri ali dopolnila v prehrani. Pri preprečevanju anemije je pomembna uravnotežena prehrana, ustrezni vitamini ter izogibanje pretiranemu kofeinu.
Anemija | Kdaj skrbeti | Starši
Opisni pregled in dodatne razlage najdete v izvirnih dokumentih in strokovnih vodičih, ki poudarjajo pomen pravočasnega odkrivanja in prilagojenega zdravljenja glede na vzrok in stopnjo resnosti.
tags: #fizioloska #anemija #dojencek