Nobena desna in leva dojka nista identični, kar je nekaj popolnoma običajnega. Je že tako, da leva in desna polovica našega telesa nista enaki - ljudje imamo eno stopalo večje od drugega, eno roko daljšo od druge, eno oko manjše od druge, in tako tudi različno velike in različno oblikovane prsi. Za to je poskrbela narava, če nam je prav ali ne, in kadar gre za majhna odstopanja, se z njimi naučimo živeti. Pri asimetriji prsi ne govorimo o komaj opaznih razlikah, ampak o prirojenih razlikah, ki ženskam povzročajo nemalo sramu in trpljenja, včasih pa celo resne zdravstvene težave.
Na razlike med levo in desno dojko najprej vpliva razvoj prsi, ki se začne med 12. in 18. letom, ko telo preplavi estrogen, na katerega se ena dojka bolj odziva kot druga. Zakaj je to v več kot polovici primerov leva dojka, se ne ve točno, znano pa je, da je leva polovica telesa bolj občutljiva in odzivna, kar lahko pojasni povečano levo dojko. Mimogrede, rakava obolenja v 5 do 10 odstotkih bolj pogosto prizadanejo prav levo dojko. Druge vzroki, ki vplivajo na različno veliki dojki, so še nosečnost, predvsem tisti del z dojenjem, ko je treba karseda enakomerno dojiti na obe strani, da ni po dojenju stanje še bolj drastično. Seveda pa ne moremo mimo staranja, ki s seboj prinaša povešanje tkiva - večja dojka se bo tudi nekoliko bolj povesila.
Kdaj je razlika pomembna in kaj storiti? Odvisno je od tega, za kakšno veliko asimetrijo gre. Navadno je ena dojka večja od druge za nekaj odstotkov, torej minimalno, zato s tem ni večjih zdravstvenih težav. Če vas moti estetski videz, se lahko posvetujete z lepotnim kirurgom, sicer pa stvari rešujete z dobrim modrčkom in zavestjo, da naša telesa pač niso simetrična. Če pa je razlika velika in opazna, se morate posvetovati z zdravnikom, ki vam bo svetoval, kaj je najboljše za vaše zdravje - in vaš videz. Asimetrične prsi niso razlog, da trpite in se sramujete samih sebe, zato poiščite ustrezno pomoč. Deklet pred dopolnjenim 18. letom se navadno ne operira.
Moški primer Tako, kot smo ženske občutljive, kadar gre za naše prsi, so moda moški ponos. Leva stran moda pri več kot polovici moških nižja in manjša od desne. Razlogov je več, najbolj znan je ta, da bi se obe muhi nenehno trkali in moškim povzročali bolečine. Asimetrija telesa je prirojena in bi jo bilo treba sprejemati, dokler ne preraste v neprijetno estetsko in zdravstveno težavo. Vsaka sprememba, ki jo ženska ali moški zazna v predelu dojk, je največkrat povezana s strahom pred resnimi malignimi obolenji. V tokratnem prispevku se bomo omejili na benigne spremembe dojk, s katerimi se srečujejo tako mlajše kot starejše ženske po svetu.
Struktura in razvoj dojk
Dojka je žleza, katere primarna vloga pri ženski je tvorba mleka. Sestavljena je iz 15-20 režnjev, ki so iz živčnih končičev in mlečnih kanalov. Maščobno in vezivno tkivo ji daje obliko in oporo. Dojka doseže svojo normalno velikost med šestnajstim in devetnajstim letom, do popolnega razvoja pa pride v nosečnosti. Med nosečnostjo se izloča precejšnja količina hormonov, ki dojko preoblikujejo in pripravijo na njeno vlogo pri materinstvu.
Med menstrualnim ciklom so prsi različno občutljive in čvrste. V drugi polovici ciklusa dojke nabreknejo in postanejo boleče. Predmenstrualno obdobje spremlja povečana količina hormonov, ki rast žleznega tkiva in izvodil ter zadrževanje tekočine v vezivnem tkivu. Po drugi strani pa nosečnost prisili dojko v prestrukturiranje, da lahko razvije mlečne kanale in sekrecijo. Skoraj praviloma sta dojki vsaj deloma nesimetrični.
Benigne spremembe in bolezni dojk
Ciste: Najpogostejše benigne formacije, boleče ali neboleče, lahko pritegnejo pozornost s čutnim zatipanjem. Na mamografiji so ciste vidne kot goste spremembe; ultrazvok potrdi prisotnost tekočine. Benigne ciste so običajno večje od 1,4 cm, okrogle ali ovalne ter dobro omejene. Pri sumu na cisto naredijo aspiracijo tekočine; čista tekočina pomeni benigno naravo, večja trdota ali odsotnost tekočine pa izvede iglno biopsijo.
Fibroadenomi: Majhni benigne tumorje, ki nastanejo iz vezivnega in žleznega tkiva. Največkrat se pojavijo pri ženskah 20-40 let, nosečnost in dojenje povečata rast. Otipljivo so trši in dobro omejeni. Po diagnozi pogosto sledi kirurško odstranjevanje ali pregled pod mikroskopom. Fibroadenomi se lahko ponovijo.
Fibrocistična bolezen: Pojav bolečin v dojkah skupaj s cistami in vozlički. Brazgotinaste spremembe po posegih ali poškodbah lahko povzročijo občutek sarkazmije proti rakavim spremembam. Običajno so možne mikrokalcinacije ali makrokalcinacije, ki so vidne na mamografiji.
Mastitis in okužbe: Najpogosteje med nosečnostjo in dojenjem; bolečina, rdečina in oteklina ter povišana temperatura. Zdravimo z antibiotiki; globlje v dojki zahteva manjše operativne posege za odstranjevanje zagnojenega tkiva. Redno dojenje pomaga preprečiti.
Inspiciranje simptomov in samopregledovanje
Nekatere spremembe izzvenijo same; redno samopregledovanje dojk je ključno. Vsaka sprememba, ki jo ženska ali moški opazi, zahteva pregled pri osebnem zdravniku ali ginekologu. Nosečnice in doječe ženske lahko zbolijo za rakom dojke. Bolje je pregledati dojke takoj, če se pojavijo bolečine, zatrdline ali izcedek iz bradavic.
Rak dojke: diagnoza, zdravljenje in tukajšnje raziskave
Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah v razvitih državah. Diagnoza običajno vključuje odvzem tkiva iz tumorja za natančno histološko preiskavo, kar omogoča določitev bioloških značilnosti tumorja, invazivnosti in hormonske odvisnosti. Za določitev stadija se ocenita velikost tumorja v dojki in širjenje na bezgavke ter po potrebi na druge dele telesa z dodatnimi slikovnimi preiskavami.
Zdravljenje raka dojke zahteva interdisciplinarno ekipo. Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje sta ključnega pomena. Po podatkih registra raka je petletno preživetje slovenskih bolnic z rakom dojke visoko, vendar se klinične smernice prilagajajo biologiji vsakega tumorja. Hormonsko odvisni rak dojk zahteva sistemsko hormonsko zdravljenje; možnosti vključujejo Nolvadex (tamoksifen) ter dodatno zdravljenje z Zoladexom v določenih primerih. Trajanje zdravljenja s tamoksifenom se danes razpravlja, saj dolgoročno podaljšano zdravljenje zmanjša tveganje ponovitev, a povečuje tveganje za nekatere neželene učinke.
Rekonstrukcija dojk po operativnem zdravljenju rakov je pomemben del psihološkega okrevanja bolnic. Rekonstrukcije se lahko izvedejo takoj ob operativnem posegu ali kasneje, v skladu z zdravstvenim stanjem in planom zdravljenja. V mnogih primerih je rekonstrukcija možna tudi pri nosilkah mutacij genov BRCA1 in BRCA2. Obsevanje po rekonstrukciji ima posebne zahteve, zato se pogosto prilagodi vrst rekonstrukcije ter uporaba implantatov ali tkiva lastne telesa.
Preprečevanje raka dojk vključuje zdravo življenje, uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost in omejevanje alkohola. Redni samopregledi dojk in sistematski pregledi pri zdravniku pomagajo pri zgodnjem odkrivanju; priporočljivo je začeti po 20. letu starosti, po koncu menstruacije. Družinska obremenitev z rakom dojk, mutacije BRCA genov, hormonsko nadomestno zdravljenje ter oralni kontraceptivi vplivajo na tveganje, zato je pomembna individualna ocena rizikov in svetovanje.
Tabela: Ključne dejavniki in možnosti pregleda
| Pregled ali diagnostična metoda | Kaj meri | Opomba |
|---|---|---|
| Samopregledovanje dojk | Glede na simptome, zatrdline, izcedek | Vsaka sprememba zahteva zdravniški pregled |
| Mamografija | Slikanje tkiva dojke z nizko dozo rentgenskih žarkov | Pri vsaki dojki več posnetkov; pri vsadkih posebne tehnike |
| Ultrazvok dojke | Ločuje ciste od netekočinskih tumorjev | Podrobnosti pri mladih pod 35 let ali kot dopolnilo pri starejših |
| Biopsija | Vzorec tkiva za histologijo | Ob diagnozi ali sumu na malignost |
| Magnetna resonanca (MRI) | Podrobnejši prikaz tkiva, posebej pri implantatih ali dvomljivih oblikah | Po potrebi |
Avtor: Marina Čakš, dr. med., specialistka internistične onkologije, Univerzitetni klinični center Maribor. Rak dojke je resna, vendar na voljo so sodobne metode diagnoze in zdravljenja, ki povečujejo možnosti preživetja in kakovost življenja.
Nasveti za paciente
- Redno nosite podporni nedrček; včasih pomaga tudi dodatni vložek na strani manjše dojke.
- Če opazite znatno asimetrijo ali nenadne spremembe, se posvetujte z zdravnikom.
- Pri večji razliki ali estetski zahtevi razmislite o rekonstrukciji ali lepotnem zdravljenju po posvetovanju z zdravniki.
- Vsakršno zdravljenje raka dojke zahteva interdisciplinarni pristop in individualno prilagojeno strategijo.