Nosečnice in doječe matere zaradi svojega posebnega stanja niso imune na okužbe, bakterije in viruse, ki prežijo v okolju. Tveganje je še zlasti večje v zimskem času in v zaprtih prostorih, kjer se giblje veliko ljudi. Kaj storiti, kadar ima nosečnica ali doječa mati oslabljen imunski sistem? Kako si lahko pomaga sama in kako ji pomagamo v lekarni?
Kaj je imunski sistem
Imunski sistem je organski sistem, ki je sestavljen iz specializiranih celic in organov, ki sodelujejo v procesih nadzorovanja organizma in ga na tak način varujejo pred vdorom povzročiteljev bolezni (bakterij, virusov, glivic, zajedavcev), pa tudi pred rakavimi celicami in nekaterimi telesu lastnimi mehanizmi. Ključna značilnost imunskega sistema je razlikovanje med telesu lastnimi in telesu tujimi molekulami, imunski odziv pa v normalnih okoliščinah sprožijo samo telesu tuje molekule.
Kako se imunski sistem spreminja v nosečnosti
Za normalen potek nosečnosti je ključno, da se otrokov imunski sistem ne odzove na materine antigene, vendar se po rojstvu situacija obrne - otrokov imunski sistem mora odreagirati na številne nove dejavnike okolja. V prvem trimesečju imunski odziv posnema rahlo vnetje, kar omogoča uspešno ugnezditev zarodka v maternično steno. V drugem trimesečju postane imunski sistem bolj toleranten, da telo ne bi zavrnilo ploda - kar pa pomeni tudi večjo dovzetnost za nekatere okužbe. Obenem pomeni nosečnost tudi dodatno obremenitev za imunski sistem, zato je izjemno pomembno, da telo dobro deluje in se ustrezno prilagaja potrebam otroka.
Prirojeni in pridobljeni imunski sistem
Imunski sistem lahko v grobem razdelimo na dva dela: prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Prirojeni imunski sistem je prva linija obrambe, in sicer človeško telo ščiti pred vdorom bakterij, virusov in parazitov s pomočjo fizičnih pregrad (npr. koža), dodatnih zaščitnih mehanizmov (npr. želodčna kislina) ter imunskih celic, čigar naloga je zaznati in uničiti neznane mikroorganizme. Odziv prirojenega imunskega sistema je hiter, vendar nespecifičen in zato manj učinkovit od odziva pridobljenega imunskega sistema. Celice pridobljenega imunskega sistema, tj. limfociti B in limfociti T, se v času razvoja srečajo z molekulami povzročiteljev bolezni in na podlagi tega ustvarijo specifičen, učinkovitejši odziv ob ponovnem srečanju s povzročiteljem.
Razvoj imunskega sistema pri novorojenčku in v otroštvu
Imunski sistem ob rojstvu še ni dokončno razvit in njegovo delovanje je omejeno v primerjavi z delovanjem pri odraslih. Poleg tega so nedonošenčki še v večji nevarnosti za razvoj bakterijskih in virusnih okužb, saj se količina imunskih celic pomembno poveča ravno v zadnjem delu nosečnosti. Ključno zaščito pred nalezljivimi boleznimi v zgodnjem otroštvu nudijo materina protitelesa, ki jih otrok prejme med nosečnostjo prek posteljice oziroma po rojstvu s pitjem materinega mleka. Materino mleko krepi odpornost, saj poleg protiteles vsebuje tudi snovi, ki prispevajo k zorenju imunskega sistema.
Vpliv mikrobiote
V izrazom mikrobiota poimenujemo skupino mikroorganizmov, ki naseljujejo določen habitat, npr. črevesje (tj. črevesna mikrobiota). Številne bakterije, ki naseljujejo človeško telo, so izjemno pomembne za zdravo prebavo in pridobivanje pomembnih hranil, npr. vitaminov, vplivajo pa tudi na razvoj imunskega sistema. Po rojstvu imunski sistem dozoreva ob interakcijah z mikrobi v črevesju. Pomembno vlogo pri tem igrata dve beljakovini, ki vežeta kalcij: S100A8 in S100A9, ter njuna zapletena zunajcelična oblika S100A8-A9. Slednjo se v velikih količinah nahaja v materinem mleku.
V novi raziskavi so preučevali raven S100A8-A9 v vzorcih fekalnih celic pri novorojenčkih ter njihove vplive na razvoj črevesne mikrobiote ter imunskega sistema. Beljakovina S100A8-A9 (kalprotektin) je “zlato” v materinem mleku. Preprečuje poselitev dojenčkovega črevesja z mikroorganizmi, ki lahko privedejo do črevesnih vnetij in ki v kri izločajo nevarne toksine. Poporodni črevesni imunski sistem dozoreva preko interakcij z bakterijami v okolju, tako nastane optimalna raznolikost mikroorganizmov, ki traja vse življenje ter zagotavlja zaščito pred številnimi boleznimi.
Nefarmakološki ukrepi za krepitev imunskega sistema nosečnice in doječe matere
Za zdrav imunski sistem lahko veliko naredimo že z nefarmakološkimi ukrepi. Zelo koristna je redna telesna dejavnost na svežem zraku, torej vsaj 30 minut hoje dnevno ali trikrat tedensko vsaj 45 minut intenzivnejše vadbe, kot je lahkoten tek, aerobika, kolesarjenje. Redna telesna vadba znižuje raven stresa, zmanjšuje možnost nastanka nekaterih vrst raka, zmanjšuje možnost okužb zgornjih dihal, deluje protivnetno, posredno zmanjšuje možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni ter razvoja depresije. Pozitivno vpliva tudi na posameznikovo samopodobo in raven energije.
Dovolj spanja: na koncu nosečnosti in v času dojenja je to včasih zelo težko doseči, pa vendar, vsake pol ure počitka nekaj šteje. Sicer se svetuje med 7 in 9 ur spanja dnevno, odvisno od potreb posameznice. V kolikor vam primanjkuje spanja, prosite bližnje za pomoč. Zadostna količina spanca močno pripomore k dobremu zdravju.
Izogibanje stresu: stres igra pomembno vlogo pri poslabšanju imunskega sistema, zato je zelo pomembno, da se mu znamo izogniti in da se znamo sprostiti, kadar se mu ne moremo izogniti. Pri tem so nam v pomoč različne dihalne tehnike, joga in meditacija.
Uživanje zadostne količine tekočine in vlaženje sluznic: pitje vode pomaga očistiti telo in odstraniti toksine ter vzdrževati ravnovesje limfnega sistema, zaradi česar je organizem manj dovzeten za patogene in bolezni. Priporoča se 8 kozarcev oziroma 2 litra vode na dan; doječe matere potrebujejo še nekaj več tekočine. Suha sluznica je namreč bolj dovzetna za bakterijske in virusne okužbe. V zimskem času je pomembno tudi vlaženje prostorov, saj zrak zunaj in centralna kurjava dodatno izsušujeta.
Vloga zdrave in raznovrstne prehrane
Zdrava in raznovrstna prehrana je pomembna za vsako nosečnico in doječo mamico. Vpliva namreč na počutje, poskrbi za zdrav razvoj dojenčka med nosečnostjo, zmanjšuje utrujenost, izboljša fizično in psihično kondicijo nosečnice in doječe matere ter vpliva na sestavo materinega mleka. Uravnotežena prehrana, ki vključuje veliko sadja, zelenjave in oreškov, podpira delovanje imunskega sistema. Nepredelana živila so namreč bogata z antioksidanti in vitamini, ki so ključni za ohranjanje obrambe telesa.
Za optimalno delovanje imunskega sistema so nujna mikrohranila: vitamini A, B2, B12, folna kislina, C, D; železo, cink. Vitamini in minerali prispevajo k povečanju števila imunskih celic ter njihovi večji aktivnosti in spodbudijo nastanek protiteles. Najpomembnejša vitamina, ki pomagata pri krepitvi imunskega sistema, sta vitamina C in D. Vitamin C najdemo v papriki, brokoliju, agrumih (mandarinah, pomarančah, limonah), pa tudi v kislem zelju. Vitamin D dobimo v sočnem delu leta z zadostno izpostavitvijo sončnim žarkom; v hladnejšem delu leta se svetuje dodajanje vitamina D, tudi v nosečnosti in v času dojenja.
Prehranska dopolnila in varnost med nosečnostjo
Nosečnicam in doječim materam priporočamo uživanje vitaminsko-mineralnih pripravkov, zlasti tistih, ki so jim namenjeni. Običajno poleg folne kisline vsebujejo vodotopne in maščobah topne vitamine (B, C, D, E), kalcij, magnezij, železo … Ti poskrbijo, da v telesu ob povečanih potrebah ni pomanjkanja in tako pripomorejo k boljšemu imunskemu sistemu. Potrebe po vitaminih in mineralih so v nosečnosti in med dojenjem večje, zato je uživanje takih pripravkov koristno.
Za nosečnice in doječe matere so za dvig odpornosti primerni vitaminsko-mineralni pripravki, zlasti tisti, ki so jim namenjeni. Kot preventiva ali ob prehladu se lahko uporablja vitamin C v nižjih odmerkih. Od prehranskih dopolnil, ki pripomorejo k naravni odpornosti, se lahko v nosečnosti in med dojenjem uporabljajo vitamini (vitamina C in D), minerali (cink) in vitaminsko-mineralni pripravki.
Ameriški slamnik (Echinacea): za zdravila, ki vsebujejo ameriški slamnik, še ni dovolj podatkov o varnosti, zato se v času nosečnosti in dojenja odsvetujejo oziroma naj se uporabljajo le pod nadzorom zdravnika. Na tem področju, zlasti pri izdelkih rastlinskega izvora, primanjkuje dokazov, zato je treba za posamezni izdelek poiskati dovolj podatkov in oceniti razmerje med koristjo in tveganjem.
Probiotiki: priporočljivi in varni so tudi probiotiki, čeprav njihov neposredni vpliv na imunski sistem še ni dokončno dokazan. Priporočljivo je izbrati sev, za katerega so klinične študije pokazale, da je varna in primerna za nosečnice, doječe matere ali otroke. Nekateri sevi, npr. L. reuteri DSM 17938, se v praksi uporabljajo za podporo črevesne mikrobiote.
Katera zdravila uporabljati med nosečnostjo in dojenjem
Če ste noseči in prehlajeni, se izogibajte uporabi zdravil brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom ali ginekologom. Večina zdravil proti kašlju se namreč ne sme uporabljati, če vam to ne predpiše vaš zdravnik. Praviloma takšna zdravila niso testirana na nosečnicah in lahko negativno vplivajo na razvoj otroka. In kako je z uporabo antibiotikov? Obstaja veliko antibiotikov, ki se lahko vzamejo v času nosečnosti, in veliko je tudi takšnih, ki se naj ne bi uporabljali. Če niste prepričani o uporabi, se posvetujte z zdravnikom. Najpomembneje je, da upoštevate pravila o uporabi in da jih redno jemljete. Vsekakor pa ne uporabljajte antibiotikov, ki so vam ostali od predhodne bolezni.
Ob povišani telesni temperaturi lahko nosečnice uživajo paracetamol, doječe matere pa paracetamol ali ibuprofen. Za občutljivo grlo so primerne pastile, ki vsebujejo islandski lišaj, gorski lišaj ali kalcijev pantotenat. Ob zamašenem nosu se svetuje vlaženje nosne sluznice z uporabo fiziološke raztopine, lahko tudi hipertonične, ter uporaba inhalacij fiziološke raztopine. Pri kašlju se priporočajo inhalacije fiziološke raztopine, tople obloge, uživanje zadostnih količin tekočine in vlaženje zraka. Če v enem tednu kašelj ne poneha ali pa se težave slabšajo, se svetuje obisk pri zdravniku.
Razlaga klasifikacij tveganja v nosečnosti: Varna uporaba zdravil med nosečnostjo | Medication Minute
Preprečevanje gripe in cepljenje
Cepljenje proti gripi je za nosečnice priporočljivo. Zmanjša tveganje, da nosečnica zboli v času sezone gripe. V primerjavi z zdravimi odraslimi imajo nosečnice povečano tveganje za hujše zaplete in sprejem v bolnišnico zaradi gripe. Gripa med nosečnostjo lahko povzroči tudi prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Iz cepljene nosečnice se imunost proti gripi prenese na dojenčka, ki je tako zaščiten prvih 6 mesecev svojega življenja. Kot preventivo strokovnjaki za nosečnice in doječe matere svetujejo tudi sezonsko cepljenje proti gripi in cepljenje proti koronavirusu.
Kaj storiti, ko nosečnica ali doječa mati zboli
Če nosečnica ali doječa mati kljub vsemu zboli za prehladom ali kakšnim podobnim virusnim obolenjem, naj uživa veliko tekočine in na nefarmakološki način lajša simptome (čiščenje nosa s fiziološko raztopino, inhalacije fiziološke raztopine). Zaužije lahko paracetamol proti glavobolu ali povišani telesni temperaturi in se o uporabi katerih koli zdravil za lajšanje simptomov, prehranskih dopolnil in čajev posvetuje s strokovnjakom v lekarni. Če vse to ne pomaga ali pa se težave slabšajo, poiščite obisk pri zdravniku.
Vloga lekarniškega farmacevta
Za nosečnice in doječe matere, ki sodijo v skupino bolj ranljivih ljudi, se samozdravljenje odsvetuje. Lekarniški farmacevt bo preveril, katera zdravila lahko nosečnica ali doječa mati varno jemlje, svetoval ji bo o nefarmakoloških ukrepih in o prehranskih dopolnilih, s katerimi si lahko pomaga. V Lekarnah Maribor najdete farmacevtke svetovalke, ki vam bodo z veseljem svetovale, kako okrepiti imunski sistem in pozdraviti prehlad med nosečnostjo ali dojenjem.
Praktična priporočila za vsakodnevno podporo imunskemu sistemu
- Uživajte zdravo in raznovrstno prehrano, bogato z vitamini, minerali, beljakovinami in vlakninami.
- Zagotovite dovolj spanja (7-9 ur) in vzemite si krajše počitke, kadar je to mogoče.
- Vadite redno telesno dejavnost, prilagojeno nosečnosti ali dojenju (hoja, plavanje, predporodna joga).
- Pijte zadostno količino tekočine (približno 2 l na dan; doječe matere več).
- Vzdržujte vlažnost notranjih prostorov in skrbite za vlažnost nosne sluznice.
- Če razmišljate o prehranskih dopolnilih ali zdravilih, se najprej posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
- Razmislite o sezonskem cepljenju proti gripi in se posvetujte o cepljenju proti koronavirusu.
- Opustite kajenje in omejite uživanje alkohola ter sledite zdravemu življenjskemu slogu.
Tabela: Ključna mikrohranila in njihova vloga v nosečnosti
| Mikrohranilo | Vloga |
|---|---|
| Folna kislina | Sinteza aminokislin, delitev celic, zmanjšanje tveganja za okvare živčne cevi |
| Železo | Nastajanje rdečih krvničk, zmanjšanje utrujenosti, delovanje imunskega sistema |
| Vitamin D | Normalno delovanje imunskega sistema, trdnost kosti |
| Vitamin C | Antioksidant, krepitvena vloga pri imunskem sistemu |
| Cink | Podpora imunskim celicam in obrambi telesa |
| Jod | Normalna funkcija ščitnice, razvoj ploda |
Posebne prehranske smernice
Nasvet, da je v nosečnosti treba jesti za dva, je zgrešen, saj se potrebe po vnosu kalorij povečajo le za približno 10 odstotkov. Najbolje je, da dodatne kalorije pridobimo s polnovrednimi živili, ki so bogat vir ogljikovih hidratov. Po beljakovinah ni nobenih povečanih potreb, še manj je treba skrbeti za vnos maščob. Se pa zelo povečajo potrebe po vitaminih in mineralih, večino jih nosečnica lahko zadovolji z obilnejšo in raznovrstno rastlinsko hrano, nekatere snovi pa je treba dodajati s prehranskimi dopolnili.
Veganske nosečnice so posebej izpostavljene pomanjkanju vitamina B12, Omega-3 (DHA), cinka, železa in joda. Zato se svetuje, da veganke ne uživajo zgolj folne kisline in joda v obliki prehranskega dopolnila, ampak tudi dodatke z mikrohranili, še posebej vitamin B12.
Podpora po rojstvu in pomen dojenja
Materino mleko predstavlja nove zaloge imunoglobulinov, ki ščitijo otroka pred boleznimi. Dojenje krepi otrokov imunski sistem ter podpira njegovo črevesno mikrobioto. Materine bakterije kolonizirajo otrokovo kožo, ustno votlino in predvsem črevesje, kjer sodelujejo pri vzpostavljanju otrokove lastne mikrobiote. Ko bo otrok začel jesti ostalo hrano, pediatri priporočajo zdrav način prehranjevanja in življenja, nekateri pa tudi uporabo probiotikov, ki lahko zmanjšujejo nastanek alergij in okužb.
Pomembno
Večina nosečnic in doječih mater se že zaveda, da v času nosečnosti in dojenja ne morejo ali ne smejo uživati vseh zdravil in prehranskih dopolnil, ki bi se jim mogoče zdela koristna, ampak je treba za posamezno zdravilo oziroma prehransko dopolnilo preveriti, ali ga je varno uporabljati. Najbolj smiselno je to storiti v lekarni ali pri izbranem zdravniku.