Kajenje v nosečnosti in vpliv na plod: klinični pregledi, tveganja in ukrepi

Tobak je svoj pohod po svetu pričel, ko ga je v Evropo prinesel Krištof Kolumb. Rastline iz rodu tobak (Nicotiana) obsega 60 vrst, v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) pa sta dve vrsti tobaka: navadni tobak in kmečki tobak. Tobačni dim vsebuje več kot 4000 snovi, 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 drugače strupenih. Med tri najpomembnejše in najbolj poznane nevarne sestavine spadajo: nikotin: povzroča zasvojenost; katran: povezujemo z rakom, pljučnimi in srčno-žilnimi obolenji; ogljikov monoksid: povzroča pomanjkanje kisika v tkivih in organizmu, zato je zlasti škodljiv za nosečnice.

V tobačnem dimu med drugim najdemo strupene kovine (npr. krom, arzen) in strupene pline (npr. amonijak, toluen). Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalih 5 % je mešanica trdnih in tekočih snovi. Iz tega sledi, da je škodljivo tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima v zaprtem prostoru.

Kajenje škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčnožilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni povezanE s kajenjem. Neplodnost je med kadilci pogostejša kot med nekadilci. Kajenje tobaka vpliva na spočetje, nosečnost, porod, dojenje in kasnejši razvoj otroka. Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje, tako pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši so spontani splavi medtem, ko pri moških npr. za 15 % zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko ter lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK, zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.

Škodljivi vplivi tobaka med nosečnostjo

Kajenje tobaka v nosečnosti s svojimi škodljivimi posledicami lahko vpliva na vsa trimesečja nosečnosti; od večjega tveganja za spontani splav v prvem tromesečju do prezgodnjega poroda in manjše porodne teže v zadnjem trimesečju. Ti novorojenčki so dovzetnejši za razna vnetja in bolezni. V prvih treh mesecih nosečnosti pri plodu poteka izoblikovanje in razvijanje organov, zato so učinki kajenja tobaka takrat najbolj vidni (organi so manjši, občutljivejši, v ekstremnih primerih se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda). Kadilke imajo tudi višje tveganje tudi za izvenmaternično nosečnost in nepravilnosti posteljice.

Nikotin in druge škodljive snovi ne vplivajo samo na plod, ampak tudi na posteljico, ki hrani otroka. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom, poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže za 15 % višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se koncentrira v krvi ploda, amniotski tekočini in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja tveganju. 70 % kadilkam rojenih otrok je predčasnih, porodni telesni teži pa so običajno manjši: novorojenčki kadilk tehtajo manj (za 200-250 g) in so bolj dovzetni za bolezni dihal ter za nekatere nevrološke in razvojne zaplete. Večji je tudi rizik za carskega reza ali uporabe vakuum ekstraktorja.

Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (do 3200 g ali manj) v primerjavi z nekadilkami (približno 3500 g). Manjša porodna teža dojenčkov je povezana z odmerkom; več kajenja, nižja porodna teža. Po porodu se pogosto pojavljajo znaki abstinence (nemir, razdražljivost, slabo sesanje, bruhanje). Sindrom nenadne smrti dojenčka (SND) vse bolj povezujejo tudi s kajenjem mater. Takoj po prekinitvi popkovnice dojenček ne dobi več materinega nikotina, vendar so posledice lahko še prisotne skozi mleko in kasnejše izpostavljenosti v okolju.

Kajenje med nosečnostjo in posteljico

Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom. Nikotin prehaja skozi posteljico in doseže plod ter v plod dvigne koncentracijo nikotina za okoli 15 % v primerjavi z materjo. Ogljikov monoksid zmanjšuje količino kisika v krvi, kar lahko povzroči dolgotrajne zaplete. Poleg tega so otroci kadilk bolj dovzetni za dihalne bolezni in njihove razvojne poti so motene. Pasivno kajenje škoduje tudi otrokom, ki niso sami kadilci; izpostavljenost pasivnemu kajenju povečuje tveganje za popolnoma podobne škodljive učinke kot aktivno kajenje.

Po porodu

Po porodu se lahko pri dojenčku pojavijo znaki abstinence, dojenček je nemiren in razdražljiv, sesanje je slabo, pogosto bruha. Dojenje je pogosto težje pri materah, ki kadijo, ker se mleko lahko presahne ali zmanjša. Nikotin v materinem mleku kopiči se v prekomernih količinah v dojenčku in se lahko pojavi dolgoročni vpliv na razvoj otrokovega življenja. Pasivno kajenje v otroštvu povezujejo z večjo pogostostjo bolezni dihal in z razvojnimi motnjami ter zniža kakovost zraka v okolju dojenčka.

Ukrepi za prenehanje kajenja

1. Najbolje je, da se nosečnica že ob načrtovanju nosečnosti ali takoj, ko izve, da je noseča, odloči za opustitev kajenja. Svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 2777 ter brezplačne oblike pomoči so na voljo v številnih zdravstvenih domovih.
2. Vse prostore, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci, morajo biti popolnoma brez tobačnega dima. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj in izogibajo se dimu v zaprtih prostorih ali zaprtih prevoznih sredstvih.
3. Nikotin je močan strup; nikotinska nadomestna terapija (NRT) je v skrajnih primerih možna, vendar le pod nadzorom zdravnika.
4. Opustitev kajenja prinese takojšnje koristi za mater in otroka: že dan po prenehanju se poveča pretok kisika v plod; dojenje se ponavadi lažje vzpostavi, in tveganje za mrtvorojenost se zmanjša.

Vloga zdravnikov in izobraževalnih programov

Dr. Tomaž Čakš poudarja, da postopno opuščanje kajenja ni primerno med nosečnostjo; ti predlogi so zastareli in netočni. Vsaka nosečnica, ki kadi, tvega resne posledice za svoje zdravje in razvoj otroka: tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo, porodno oviro ali bolezen pljuč ter druge zaplete.

V Sloveniji so na voljo različni brezplačni programi za opuščanje kajenja in informiranje nosečnic ter mater po porodu. Pomoč vključuje svetovanje pri zdravniku ali farmacevtu, skupinske delavnice in telefonsko podporo.

Ključne točke, ki jih je treba zapomniti

• Ni varne količine kajenja ali pasivnega kajenja med nosečnostjo in dojenjem.
• Nikotin in ogljikov monoksid škodujeta plodu z zmanjšanjem kisikovega pretoka ter pospeševanjem nevarnih zapletov.
• Najboljši ukrep je popolna opustitev kajenja že pred zanositvijo ali takoj ob odkritju nosečnosti.
• Pasivno kajenje predstavlja hudo nevarnost za dojenčke in otroke, zato je pomembno ustvariti popolnoma nekadilsko okolje.

Najboljše prakse priporočajo, da nosečnica načrtuje prenehanje kajenja v času načrtovanja ali v zgodnji nosečnosti. Namen ukrepov je zaščita ploda, izboljšanje kakovosti materinega mleka ter zmanjšanje tveganj za resne zaplete med nosečnostjo in po rojstvu.

tags: #kajenje #v #nosecnosti #3 #dimi