Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti.
Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen.
Zakaj ne začeti prezgodaj in kako prepoznati pravi trenutek
Iz tega časa tudi izhaja predpostavka, da je za otroke nujno, da se najprej navadijo na mehko hrano, preden se naučijo žvečiti, in zato večina ljudi verjame, da morajo začeti otroke s kašicami hraniti že pred šestim mesecem starosti, da lahko potem ob pravem času preidejo na hrano, ki jo morajo žvečiti. Toda to ne drži. Pri treh in štirih mesecih otroci fiziološko niso dozoreli in niso sposobni niti držati glave pokonci ter sedeti, to pa zelo oteži hranjenje, pravzaprav je to lahko tudi zelo nevarno zaradi morebitne zadušitve.
Otrok je na gosto hrano pripravljen takrat, ko sedi pokončno vsaj ob opori, ko sam drži glavo pokonci, ko je spreten s koordinacijo oči-roka ter ko stvar, ki jo nese v usta, tam tudi zadrži, žveči in bi jo lahko pogoltnil. Najpogostejši napačni razlogi, zakaj starši ponudijo hrano prezgodaj, so nenadno zanimanje za hrano (čeprav se zanimajo tudi za pilota od TV in ključe od avta), upočasnjeno pridobivanje na teži (čeprav je minimum od 3. meseca naprej samo 350g), slabše spanje ponoči (čeprav za spalno regresijo ni odgovoren želodček, ampak možgani).
Ali naj najprej uvedemo zelenjavo ali sadje?
Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus.
Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabite iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
Kdaj in katero sadje uvajamo: časovni načrt
V dojenčkov jedilnik ga lahko pričnete uvajati že po dopolnjenem četrtem mesecu starosti, bolje pa bo, če po šestem. Najprej otroku ponudite žličko soka, ki ste ga stisnili iz sadja. Za začetek so najbolj primerna jabolka. Kasneje, ko ste prepričani, da je otrok nov okus dobro sprejel, pa mu lahko ponudite tudi sadno kašo. Najbolje je, da z uvajanjem pričnete v dopoldanskem času, v primeru, če se pojavijo krči ali driska.
Najprej od sadja lahko otroku ponudite jabolka, saj so celo leto v ponudbi na trgovskih policah. Vsebujejo veliko snovi, potrebnih za zdrav razvoj in rast, obenem pa spodbujajo delovanje dojenčkovega črevesja. Najprej seveda jabolka skuhajte in zmešajte v kašico (dodate lahko še druga zdrava živila), kasneje pa količino povečujte in otroku postrezite na drobne koščke narezano ali naribano sadje.
Banana je mehka in iz nje lahko pripravite odlično kašico, ki bo vsebovala veliko snovi, ki so pomembne za normalno delovanje živčnega sistema in mišic. Na prebavni sistem ugodno vpliva tudi hruška, večina dojenčkov njen okus zelo hitro sprejme. Postrežete jo lahko v kašici, kasneje pa narezano na koščke ali naribano. Če ima vaš dojenček težave z zaprtjem, mu lahko pripravite kašico iz sliv, na začetku jih seveda kuhajte brez kožice.
Marelice vsebujejo veliko vitamina C in provitamina A. Dojenčku jih damo poskusiti čim kasneje, in sicer zaradi možnosti pojava alergij. Kuhane marelice lahko poskusi otrok, ko je star osem ali devet mesecev. Prav tako ni treba hiteti z uvajanjem okusa breskve ali nektarine, da ne pride do alergijske reakcije.
Sezonsko, lokalno in kombinacije okusov
Uporabljajte sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, v kolikor je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabite jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Pomembno je, da svojega otroka navajamo na čim več različnih živil.
Kako uvajati sadje: praksa, količine in pogostost
Novo vrsto hrano in nov okus ponudi otroku v 4 do 7- dnevnih razmakih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom, najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga otrok sprejme. Dojenčku več dni ponujajte isto hrano, da se privadi okusu in da lažje ugotovite, če pride do reakcije, katero živilo jo je povzročilo.
Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Dojenčka nikoli ne silite.
Tekstura in priprava
Na začetku svojega dojenčka hranimo s kuhanimi kašicami iz sadja, kot npr. iz jabolka in hruške, ali s surovimi kašicami iz banan in papaje. Po prvih nekaj tednih lahko svojega otroka začnemo navajati na druge surove pretlačene ali spasirane vrste sadja. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.
Otroku pustite, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra. Hrano lahko uvajate zmiksano ali pretlačeno, lahko pa se poslužite nove metode - hranjenja na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih sam z roko nosi v usta.
Vloga dojenja in mlečne formule ob uvajanju sadja
Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje.
Kdaj dodajamo tekočino
V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku.
Sadje z vidika alergij in varnosti
Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana). Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode (alergeni). Marelice vsebujejo veliko vitamina C in provitamina A. Dojenčku jih damo poskusiti čim kasneje, in sicer zaradi možnosti pojava alergij.
Lahko že začnemo uvajati suho sadje, a v majhnih količinah; čeprav je hranljivo, je lahko odvajalno. Bodite pozorni tudi na teksturo in morebitne koščice pri sadju; pri uvajanju sadja vedno pazimo na zadušitvene nevarnosti in ustrezno mehčamo ter režeemo na drobne koščke, ko otrok prehaja na koščke.
Primeri dnevnih obrokov in vrstni red uvajanja
Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopa sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo.
Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom. To je drugi obrok dopoldan ali vmesni obrok popoldan. Ta kašica je žitno-sadna. Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške.
Tabela: število obrokov in vrstni red
| Starost dojenčka | Priporočeno št. obrokov | Vrstni red uvajanja |
|---|---|---|
| 4-6 mesecev | 1 | kosilo |
| 6-8 mesecev | 2 | kosilo, večerja |
| 8-10 mesecev | 3-4 | kosilo, večerja, popoldanska malica, dopoldanska malica |
Baby-led weaning (BLW) in sadje v kosih
Morda ste že slišali za izraz ‘baby-led weaning’, BLW ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo. Gre za ‘metodo’ ponujanja hrane v kosih, vendar pa za temi kosi stoji še mnogo več. Otrok pri takem prehranjevanju grižljaj za grižljajem trenira grobo in fino motoriko. Zelo pomemben vidik kosov je tudi ta, da otrok pri prehranjevanju s kosi žveči.
Otrok pri tem neizmerno krepi svojo samostojnost. Pri žvečenju so aktivne mišice celotne ustne votline, kar posredno vpliva na izraščanje zob. Prehranjevanje s kosi tako priporočajo tudi logopedi, zobozdravniki, fizioterapevti in specialni pedagogi. Tudi roka bo vedno bolj spretna in čez kak mesec ali dva bo res že lepo jedel.
Pogoste dileme in zavračanje
Zavračanje novih živil je povsem normalno. »Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu ju vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.«
Uvajanje hrane naj bo zabavno in sproščujoče in po ZKP (zdravi kmečki pameti :). Ni vam potrebno tehtati gramov obroka in ne rabite otroku vse dni v tednu kuhati vsak dan po 3 različne jedi.
Praktični primeri: od prve žličke do sadnih kaš
Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem.
Po enomesečnem uvajanju zelenjave in žit lahko uvedemo mlečno-žitno-sadno kašo z jabolkom ali hruško, banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico.
Sezonskost in družinska miza
Sezonska hrana zagotavlja, da dobimo točno tista hranila, ki jih naše telo v tistem trenutku potrebuje. Poleti so recimo aktualne bučke, lubenice, paradižniki, kumare. Pozimi je tako na voljo veliko živil, ki jih skladiščimo po kleteh (buče, cvetače, krompir, koleraba, ohrovt, od sadja pa jabolka, hruške, kaki). Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih.
Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.
Varnost, maščobe in priprava obrokov
Pomembnost visokokakovostnih maščobnih kislin. Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g). Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja.
Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne.
Pregledna tabela: primerna živila (sadje izpostavljeno)
| Dopolnjeni meseci | Sadje |
|---|---|
| 4-6 | jabolko, hruška, banana, avokado, papaja |
| 6-8 | marelica, mango, melona, breskev, nektarina, sliva |
| Po 12. | agrumi (pomaranča, limona, mandarina, grenivka), jagode, med |
Po enem letu starosti Ko otrok dopolni eno leto, mu lahko postrežete sok, pripravljen iz pomaranč, limon, mandarin, grenivke.
Povzetek ključnih priporočil za uvajanje sadja
- Po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje.
- Začnite z jabolkom in hruško, sledijo banana in sliva.
- Nova živila uvajajte v 4-7-dnevnih razmakih, enkrat dnevno.
- Vztrajajte 8-11 ponovitev pri novem okusu, dojenčka nikoli ne silite.
- Za alergene sadne vrste (citrusi, jagode, kivi) počakajte; agrume po 12. mesecu.
- Kaše naj bodo brez dodanega sladkorja in soli; po potrebi dodajte žličko kakovostnega olja.
- Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti.
