Otroci pogosto kažejo ponavljajoče se vzorce vedenja, ki jih starši težko razložijo ali jim pripišejo zgolj nagajivost. V resnici pa obstaja veliko razlogov, zakaj dojenček ali malček meče predmete ali skače z njimi. S pravilnim opazovanjem in razumevanjem lahko starši prepoznajo, da otrokov vzorec vedenja služi gradnji kognitivnih modelov sveta okoli njega ter pomaga pri razvoju samostojnosti in razumevanja fizikalnih lastnosti predmetov.
Razvojne sheme in njihovo razumevanje sveta
Otrok skozi ponavljajoče vzorce vedenja utrjuje in preoblikuje kognitivne sheme. Otrok si s ponavljanjem nekaterih aktivnosti, s ponavljanjem nekega vedenja v igri ali sicer utrjuje in preoblikuje kognitivne sheme. Otrok skozi ponavljajoče vzorce vedenja spoznava svet okoli sebe. Ti vzorci se kažejo v otrokovem vsakdanu; pri igri, pri jedi, pri vsakdanjih opravilih, itd. S tem sestavlja kognitivne modele. Npr.: “Če vržem žogo na tla, se odbije. To ponovim z različnimi žogami in vidim, da se vsaka odbije. Če vržem na tla kos kruha, se ne odbije. Posodobim mentalno shemo o tem, kaj se zgodi, če neko stvar vržem na tla.”
Za razvoj razumevanja sveta so pomembne igralne sheme, ki jih otroci uvidejo že okoli prvega leta. Povezovanje - Otrok rad povezuje predmete med seboj; Ograjevanje - rad gradi meje okoli predmetov ali sebe; Prekrivanje/ovijanje - rad prekriva predmete ali telo; Menjavanje zornega kota - eksperimentiranje z vidnim kotom; Razvrščanje - razvrščanje po barvi, velikosti; Vrtenje - stvari, ki se vrtijo ali kotalijo; Preoblikovanje - spreminjanje oblike; Prenašanje - prenašanje predmetov; Gibanje - zanimanje za gibanje predmetov in lastnega telesa.
Kateri so dejavniki, ki vodijo do metanja hrane ali drugih predmetov
Ko otrok vrže hrano na tla ali meče predmete, ni nujno zato, da bi “izzival” starše. Ponavadi gre za iskanje pravilnih odgovorov na vprašanja o svetu ali pa za sproščanje napetosti in frustracij, kadar otrok ne more doseči svojega cilja ali izraziti čustev na drugi način. Otroci v tej starosti še nimajo popolnoma razvitih centrosov v možganih, ki razmišljajo racionalno, zato se čustva praviloma prekašajo nad racionalnimi procesi.
Razumevanje vzrokov je ključno, saj pomaga izbrati ustrezne načine obvladovanja vedenja. Na primer, metanje hrane po obrokih lahko pomeni, da otrok raziskuje, kdaj in kako hrana reagira na podstave, ter hkrati išče meje in razumevanje lastnih potreb po pogovoru, igri ali spremembi aktivnosti. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno ostati miren, povezovati se z otrokom ter usmerjati njegovo vedenje v bolj primerno obliko brez kaznovanja ali smešenja.
Strategije za obvladovanje neprimernega vedenja
Doslednost pri hranjenju: Ko otrok začne metati hrano ali pijačo na tla, je znak, da je obrok končan. Hrana se pobere, otroka umije in ga vzame iz stolčka. S tem se pove, da takšno vedenje vodi do konca obroka. Ignoriranje in ne vračanje: Pri metanju ali uničevanju igrač je pomembno, da se predmet vrne le v priročnem, voljo staršev, ne pa kot odziv na vedenje. Postavitev mej: Otroku je treba mirno, a odločno povedati, da to ni dopustno. Če vrže predmet, ga otrok sam mora razumeti in poiskati način, da ga ponovno vzame.
Preusmeritev pozornosti in igra: Otroci skozi igro obdelujejo čustva. Ko so razburjeni, jih lahko dvignete, objamete ali igrate igro lovljenja ali metanja žog, ki zadovoljita njihovo potrebo po metanju na zabaven način. Povezovanje in empatija: Čustva otrok pogosto izhajajo iz občutka povezanosti ali pomanjkanja le-te. Izražanje razumevanja, na primer: “Razumem, da si jezn, ker želiš…”, pomaga, da se otrok čuti slišan in razumljen. Postavitev jasnih meja: Otroku je treba dati jasne meje, vendar na miren in trden način. Namesto popolne prepovedi je uporabno ponuditi alternativni način za izražanje energije, kot je metanje žoge.
Trma kot razvojni pojav
Trma pri otrocih ni nič slabega; je izraz razvijajoče se osebnosti in želje po vplivanju na okolico. Ko se otrokova želja sreča z zavrnitvijo staršev, nastane frustracija, ki lahko vodi v izpade ali jezo. Pomembno je, da starši ostanejo mirni in sočutni ter otroku zagotovijo potrpežljivost, sodelovanje in razumevanje. Dr. Dan Siegel predlaga strategije obvladovanja težkih trenutkov skozi povezovanje in preusmerjanje, poimenovanje čustev, privabljanje in telesno aktivnost ter odpravo razbesnevanja.
Ko smo pri dojenčkih in malčkih: praktične izkušnje
Pogosto se pojavlja vprašanje, ali je metanje vzrok ali posledica razvoja. Na primer: že pri približno treh mesecih pediatrinja opozarja, da se otrok lahko preveč meče nazaj, ko poskuša dvigniti telo ali postaviti roke. Za takšne primere je pomembno zaščititi površine in vzdrževati nadzor, ne pa interpretirati vedenja kot neposlušnost ali nagajivost. Ob tem starši zaznajo, da so sprožilci vedenja nepredvidljivi in da ostajanje mirnega, sekvenčno usmerjenega na otroka, lahko zmanjša dolžino izbruha.
V primeru večjih izbruhov v tretjem letu starosti je kriza normalni del razvoja. Otroci raziskujejo samostojnost, postavljajo vprašanja in iščejo vpliv na okolico. Pomembno je, da starši ostanejo mirni, ponujajo razlago in podporo ter ne reagirajo s preveč ostro ali pogovorno znižanim tonom. Rutina in doslednost pomagata zmanjšati frekvenco izletov, hkrati pa je treba poskrbeti, da otrok čuti varnost in podporo.
Praktični primeri in nasveti
- Ko otrok vrže hrano: končajte obrok, pobrišite razpoloženo površino in ne ponujajte dodatne hrane takoj po vedenju; otrok počuti posledice, ne pa kaznovanje.
- Ko se dojenček prešibli ali prevesi: ostanite mirni, nazaj vdihnite, povejte mirnim tonom, da je to neprimerno, in jih usmerite k drugi aktivnosti.
- Ko se pojavi jeza ali trma pri tretjem letu: pustite otroku izbiro v dveh sprejemljivih možnostih, razložite razloge in ohranite sočutno komunikacijo.
- Vzporedno s tem omejite nagrajevanje za izbruhe in poskrbite za redno rutino ter aktivnosti, ki krepijo samostojnost, prilagojene starosti.
Pogoste dodatne teme v diskusijah staršev
Vse življenje v družini vključuje izkušnje, ko starši primerjajo otroke, primerjajo svoj odziv in iščejo najboljše načine za podporo. V nekaterih primerih je pomembno, da ne pozabimo na osebne občutke, saj ostre reakcije ali posmehovanje nikakor ne pripomorejo k izboljšavi. Kadar je potrebno, si lahko starši poiščejo podporo pri pediatru ali strokovnjaku za razvoj, saj lahko včasih tudi manjše razlage ali prilagoditve v dnevni rutini pomembno prispevajo k zmanjšanju izbruha.
Tabela: Pomembne smernice za starše pri obvladovanju izpadov
| Situacija | Pristop staršev | Opaženi cilj |
|---|---|---|
| Hrana leti na tla | Končaj obrok, ne ponujaj dodatne hrane | Razumeti vzorec vedenja in poiskati bolj primerno izražanje lakote ali frustracije |
| Igrače mečejo čez ograjo | Vrnite igrače, postavite jasne meje | Ustvari občutek varnosti in razumevanja meje |
| Izrazi besa v tretjem letu | Pustite izbiro med dvema možnostma, ostanite mirni | Razvijanje samostojnosti brez razburjenja |