Manjša odpornost, stres in težave z zanositvijo: kako vplivajo na plodnost in kaj narediti

Neplodnost je pogosta težava, ki je še danes v določenem odstotku primerov ne prepoznamo. V nekaterih socialnih in kulturnih krogih je še vedno tema, o kateri težko spregovorimo. V tem prispevku združujemo razpoložljive podatke, strokovna mnenja in nasvete, da bi čim bolj celovito prikazali, kako dejavnik manjše odpornosti, kronični stres in drugi dejavniki življenjskega sloga vplivajo na zanositev ter katere korake lahko sprejmete, da povečate svoje možnosti za spočetje.

Kako opredelimo neplodnost in kdaj iskati pomoč

O neplodnosti govorimo, ko ne pride do zanositve pri paru, ki ima eno leto redne (2-3x tedenske) vaginalne spolne odnose brez uporabe zaščite. Pri paru, kjer je ženska starejša od 35 let, to mejo premaknemo nižje, na šest mesecev. Starost ženske je skoraj najpomembnejši dejavnik zanositve, zato je pomembno, da pri obravnavi ne odlašamo.

Eno leto rednih spolnih odnosov brez vsakršnega varovanja pred zanositvijo pomeni, da gre za zmanjšano plodnost ali celo neplodnost določenega para. To ne pomeni, da v prihodnjih mesecih zanositve ne bo, statistično gledano pa so možnosti za to vedno manjše. V Evropi čaka eden od šestih parov na zanositev več kot eno leto.

Glavni vzroki neplodnosti

Vzroki za neplodnost so v enakem deležu pri ženski in moškem ter približno v enakem deležu tudi pri obeh partnerjih hkrati. Pri približno 10-20 % parov vzroka ne najdemo. Napačno in nesprejemljivo je torej prepričanje, da se naprej preveri, če je z žensko vse v redu, potem pa se opravi pregled moške semenske tekočine.

• Motnje ovulacije so prisotne pri 30-40 % neplodnih žensk.
• Zmanjšana rezerva jajčnikov je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar je tudi pri mlajših mogoča odpoved delovanja jajčnikov.
• Endometrioza je bolezen, pri kateri pride zunaj maternice do pojava tkiva, podobnega sluznici maternice, kar lahko povzroča tako bolečine kot neplodnost in je ugotovljena pri 20 do 40 % neplodnih žensk.
• Neprehodnost jajcevodov oz. zaraščenost jajcevodov je največkrat posledica prebolelih vnetij v mali medenici.
• Razvojne nepravilnosti maternice, miomi in polipi lahko vplivajo na plodnost in donosnost.
• Pri moškem so najpogostejši vzroki slabša kakovost semena, motnje erekcije in ejakulacije ter posledice vnetij, poškodb ali genetskih vzrokov.

Vpliv starosti in dejavnikov življenjskega sloga

Starost igra pomembno vlogo pri neplodnosti tako pri moških še pomembneje pa pri ženskah. Že po 35. letu pri ženskah plodnost pomembno upade in se dodatno zmanjšuje z vsakim dodatnim letom starosti. Pri ženskah, ki so zamudile časovno okno rodnega obdobja, pogosto opazimo zmanjšano rezervo jajčnih celic.

Dejavniki, ki lahko poleg nezdravega načina življenja (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, nezdravo prehranjevanje ...) negativno vplivajo na zmožnost zanositve, so med drugim starost, motnje v menstrualnem ciklusu in izostanek ovulacije, endometrioza, policistični jajčniki, zaraščenost jajcevodov, motnje v delovanju ščitnice, prekomerna ali prenizka telesna teža, sladkorna bolezen, nepravilnosti maternice ali jemanje določenih zdravil.

Ženska, ki želi zanositi, lahko tudi sama do neke mere pozitivno ali negativno vpliva na svojo plodno sposobnost. "Pripomore lahko, če skrbi za zdrav način življenja, uživa zdravo raznovrstno svežo prehrano, je telesno aktivna, ne kadi in ne pije prekomernih količin alkohola ter kave, ne uživa drog in načrtuje družino v rodnem obdobju," je nanizala mag. Uršula Reš Muravec, specialistka ginekologije in porodništva.

Vloga stresa in manjše odpornosti pri zanositvi

Stres je naravni fiziološki odziv telesa na zaznano nevarnost ali obremenitev. Kot pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, dr. med., vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo, se ob stresni situaciji v telesu aktivira kompleksni hormonski odziv, ki želi telo pripraviti na hiter odziv. Pri tem sodelujejo različni hormoni. Med najpomembnejšimi je kortizol, ki ga lahko merimo tudi v slini.

Povišan kortizol povzroči utrujenost, nespečnost, povečanje telesne teže, slabšo odpornost in težave s koncentracijo. Začasno pa zmanjša tudi delovanje telesnih funkcij, ki niso nujne za preživetje. Sem spada tudi reprodukcija. Ko je človek pod stresom, se aktivirata dva pomembna biološka sistema. HPA os (hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza) ter SAM os (simpatični živčni sistem). Ob aktivaciji teh sistemov se poleg kortizola povečajo tudi ravni drugih stresnih hormonov.

Dolgoročno povišane ravni stresnih hormonov porušijo hormonsko ravnovesje, ki omogoča delovanje reproduktivnega sistema. Povišajo se ravni prolaktina, progesterona in estrogena kar privede do motenj ovulacije, zmanjšanih rezerv jajčnikov ter spremeni pogoje, ki so potrebni za uspešno implantacijo zarodka. Na ravni hipotalamusa lahko zavirajo sproščanje GnRH, kar naprej vpliva na LH in FSH - hormona, ki sta ključna za ovulacijo in delovanje jajčnikov.

Raziskava o stresu in tveganju za neplodnost med letoma 2005 in 2009 je spremljala 501 par v ZDA in ugotovila, da je bila pri ženskah z najvišjimi ravnmi biomarkerja stresa v slini (alpha-amilaze) verjetnost zanositve v ciklu za 29 odstotkov nižja. Študije pri moških kažejo, da je višji stres povezan s slabšo kakovostjo semena, predvsem pri moških z že obstoječimi težavami s plodnostjo.

Psihološke posledice neplodnosti

Raziskave kažejo, da se pri 25-60 % neplodnih parov pojavijo psihološke težave, kot so stres, anksioznost, depresija, občutek nemoči, izgube nadzora in zmanjšana samozavest ter partnerske napetosti. Dolgotrajni stres lahko vpliva na delovanje hormonske osi hipotalamus-hipofiza-jajčniki, kar se izraža kot neredni menstrualni ciklusi, motnje ovulacije ter zmanjšana plodnost.

Jančar pojasnjuje: »Stres je subjektiven, različni ljudje ga doživljajo različno. Na zanositev pa zelo pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki.« Rebeka Šinkovec, mag. psih., pravi, da se v praksi pri parih pojavlja katastrofiziranje v smislu »nikoli nama ne bo uspelo«. V resnejših primerih par napoti k psihologu, pogosto pa je dovolj že pogovor.

Kako poteka diagnostika in zdravljenje neplodnosti

V začetku obravnave natančno izprašamo oba partnerja, napravimo ginekološki in ultrazvočni pregled pacientke ter odvzamemo kri za določitev najpomembnejših hormonov, ki vplivajo na ovulacijo. Pri moškem analiziramo vzorec semena - napravimo spermiogram, kjer pridobimo podatke o kakovosti semena (število, koncentracija, gibljivost, delež živih semenčic in njihovo dolgoživost, zrelost, izgled, prisotnost protiteles). Lahko ugotavljamo tudi prisotnost vnetnih pokazateljev in bakterij.

Sledi stopenjska obravnava bolnice. Če gre samo za motnje ovulacije, lahko poskusimo odstraniti vzrok ali ovulacijo sprožiti bodisi z zdravili (letrozol ali klomifen citrat) ali redkeje s hormonskimi injekcijami (gonadotropini). Pred tem je potrebno preveriti prehodnost jajcevodov (s pomočjo barvila - kontrasta opazujemo njihovo prehodnost pod ultrazvokom ali na rentgenskem posnetku - HSG (histerosalpingografija)).

Odločimo se lahko tudi za naknadno vbrizganje semena neposredno v maternico - inseminacijo (IUI - intrauterina inseminacija). Kadar najdemo vzroke za neplodnost, ki jih lahko zdravimo kirurško, ali kadar vzroka za neplodnost ne najdemo, se odločimo za operativni poseg - laparoskopijo, ko v splošni anesteziji, s pomočjo kamere in drobnih inštrumentov, pregledamo in operiramo spremembe v mali medenici (miome, endometriozo in zarastline, ciste na jajčnikih) ter preverimo prehodnost jajcevodov.

Pri spremembah v maternici - pregradah (septumih), polipih sluznice ali miomih, ki segajo v maternično votlino, se odločimo tudi za histeroskopijo - pregled maternične votline s kamero in operacijo najdenih sprememb. Pogosto v mali medenici najdemo spremembe, ki jih predhodno nismo mogli ugotoviti, včasih pa tudi na ta način vzroka za neplodnost ne odkrijemo.

Pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo: po vključenju v postopek dobite na dom zdravila v obliki podkožnih injekcij, s katerimi po shemi vsakodnevno spodbujamo jajčnike. Zorenje foliklov v jajčnikih redno spremljamo z ultrazvokom. Ko dozorijo, sprožimo začetek ovulacije s t. i. STOP injekcijo. Jajčnikove folikle punktiramo vaginalno, s pomočjo ultrazvoka, jajčne celice pa oplodimo s semenčicami partnerja v embriološkem laboratoriju, kjer se zarodki v nadzorovanem okolju razvijajo od 3 do 5 dni.

Kaj lahko storite sami: praktični nasveti

• Pijte čim manj alkoholnih pijač in opustite kajenje, ki najmanj za tretjino zmanjša možnost, da boste zanosili, in poveča nevarnost za splav in krvavitev med nosečnostjo.
• Če ste telesno preveč aktivni, se odločite za zmanjšanje telesne obremenitve; prekomerna vadba lahko vpliva na ovulacijo.
• Stres lahko učinkuje negativno na oba partnerja, odloži namreč ovulacijo in nastajanje semenčic; uporabite sprostitvene tehnike in poiščite psihološko podporo, če je potrebno.
• Načrtujte spolne odnose v plodnih dneh - plodni so samo dobri trije dnevi na mesec, zato takrat načrtujta spolne odnose.
• Poskrbite za zdrav način življenja: zdrava raznovrstna prehrana, telesna aktivnost, zadosten spanec, omejitev kofeina in alkohola ter vzdrževanje primerne telesne teže.
• Pri kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, revmatične bolezni idr.) uredite zdravljenje pred zanositvijo in se posvetujte s specialistom o vplivu zdravil na plodnost in možnosti zamrznitve jajčec ali semenčic, če je to potrebno.

Posebne situacije: bolezenska stanja in zdravljenje

Večina revmatičnih bolezni ne vpliva na plodnost. Težave z zanositvijo se lahko pojavijo le pri določenih boleznih, predvsem pri sistemskih boleznih veziva, kot so sistemski eritematozni lupus in sistemska skleroza. Pri lupus-u obstaja tudi večje tveganje za spontane splave po 10. tednu nosečnosti, pogosto povezano s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles.

Cistična fibroza: ženske s cistično fibrozo imajo slabšo prognozo za zanositev in nosečnost; pogosto imajo neprehodne jajcevode. Multipla skleroza: težave s plodnostjo so primerljive z zdravimi ženskami, vendar je pri zdravljenju neplodnosti potrebna dodatna pozornost glede aktivnosti bolezni.

Kemoterapija in obsevanje: nekatera zdravljenje raka bistveno zmanjšajo število jajčnih celic. Tedaj se pogosto svetuje zamrzovanje jajčnih celic pred zdravljenjem. Med kemoterapijo ali obsevanjem je mogoče jemati hormone za zaustavitev ovulacije, kar lahko pri nekaterih oblikah zdravljenja poveča možnosti za zanositev po zdravljenju.

Psihološka podpora in skupine

Pari, ki se soočajo z neplodnostjo, pogosto potrebujejo strokovno psihološko podporo. Vključitev psihologa ali podpornikov v center za zdravljenje neplodnosti je pogosto del celostne obravnave. Podporne skupine, delo z mag. psih. ali individualna terapija lahko zmanjšajo občutke nemoči, krivde in osamljenosti ter pomagajo pri soočanju s stresom in ohranjanju partnerske povezanosti.

Pomembno za zapomniti

1. Neplodnost ni stigma - zahteva odprto razpravo, sočutje in informiranost.
2. Par obravnavamo kot celoto v ambulanti za neplodnost, kjer se opravijo potrebne preiskave in kjer se izvede nadaljnje zdravljenje.
3. Uspeh je odvisen od diagnoze in starosti para, rezultati pa kažejo, da je stopnja zanositve po zdravljenju visoka.
4. Če zanositve ni po enem letu rednih spolnih odnosov (ali po šestih mesecih, če je ženska starejša od 35 let), je smiselno poiskati strokovno pomoč.

Težave z zanositvijo niso redke. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se s težavami z neplodnostjo sooča približno 17,5 % odraslih, kar pomeni približno vsak šesti par. Zato postaja vprašanje plodnosti vse pomembnejši zdravstveni in družbeni izziv.

Če želite povečati svoje možnosti za zanositev, zmanjšajte stres, izboljšajte življenjski slog in poiščite strokovno pomoč pravočasno. Ob pravilnem pristopu, zdravljenju in podpori je pogosto mogoče doseči uspešno nosečnost.

tags: #manjsa #odpornost #zanositev #pusenjak