mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodnični v Ljubljani, je v okviru svoje kariere obravnaval najzahtevnejše intrauterine posege ter vodil tako zdrave kot tvegane nosečnosti. Leta 1989 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, istega leta se zaposlil v UKC Ljubljana, najprej kot urgentni splošni zdravnik na SNMP, nato kot mladi raziskovalec na Ginekološki kliniki, kjer je deloval med letoma 1990 in 1993 do pridobljenega magisterija. Poseben poudarek njegovega dela je na področju perinatologije in diagnostike nepravilnosti v razvoju ploda od 11. tedna nosečnosti dalje ter na opravljanju najzahtevnejših intrauterinih posegov (amniocenteza, biopsija horionskih resic, kordocenteza, intrauterina transfuzija, redukcije večplodnih nosečnosti).
S svojo široko odprtostjo do novosti in tehnologij je Pušenjak prispeval k razvoju perinatološke stroke, medtem ko je ostajal kritičen do novosti in vedno izražal svoje stališče. V medijih in pri Ginekološki kliniki UKC Ljubljana so poudarili njegov doprinos k celostnem pristopu k obravnavi nosečnic ter upoštevanju najnovejših dognanj, ob tem pa ostajal pomemben mentor mlajšim kolegom. Aktivno je sodeloval tudi na portalu med.over.net, kjer je kot moderator odgovarjal na vprašanja o ginekologiji in porodništvu ter s svojo strokovnostjo prispeval k informiranosti širše javnosti.
V njegovem delu so izpostavljeni tudi vidiki vodenja zdravih in tveganih nosečnosti ter diagnostika in obravnava ogroženih plodov, pri čemer so našteti najzahtevnejši intrauterini posegi in vedenja, povezani z dvoplodnimi nosečnostmi. V javnih zapisih so navedena priporočila glede možnosti in tveganj povezanih z ZO (zunanji obrat) ploda iz medenične vstave na glavico ter razlaga, da je ZO nadomestljiva izbira le v določenih okoliščinah in pri izkušenem osebju.
V razpravah o nadaljnjih vprašanjih, povezanih z neplodnostjo, postavljamo vprašanja o vplivu dvoroge maternice na plodnost ter o učinkovitosti Strassmannove operacije ali drugih metod. Spletni viri in forumi, na katerih je sodeloval Pušenjak, dajejo vpogled v široko paleto vprašanj, ki jih obravnavajo nosečnice in bodoče matere, ter pomen izbire ustrezne obravnave v skladu z individualnimi pogoji nosečnosti.
Medenična vstava ploda: definicije, razlage in tveganja
Medenična vstava pomeni, da je glavica ploda v porodni mali medenici nosečnice. Preko 95% plodov v terminu poroda vodi z glavico, najpogostejša nepravilna vstava pa je medenična vstava (3-5%). Najredkejša nepravilna vstava je čelna vstava (<1%). Porod pri medenični vstavi prinaša posebne izzive, zato je smiselno premisliti možnosti vaginalnega poroda ali carskega reza glede na razmerje med obsegom trupa in glavice ter na druge dejavnike.
V Sloveniji so smernice, da zunanji obrat (ZO) ploda iz medenične vstave v glavično izvedemo pri dobri kondiciji ploda in v varnem okolju porodnišnice. Uspešnost ZO ni 100-odstotna, vendar ima zmanjšanje števila carski rezov in večjo verjetnost poroda po naravni poti v primerih, kjer so pogoji ugodni. Kontraindikacije in tveganja vključujejo abrupijo posteljice, ovitje popkovnice okoli vratu ali drugih delov telesa, večje tveganje za porodne zaplete ali poškodbe maternice in redke boleče zaplete, vendar so ti zapleti redki pri izkušenih izvajalcih.
Kdaj in kako se izvaja ZO
Po slovenskih praksah se zunanje obrtovanje izpelje v porodnišnici, običajno pred 37. tednom nosečnosti; zapisi navajajo, da je najprimerneje približno 37. tedna. Uspešnost ZO se razlikuje in je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s preteklimi porodi, tipom medenične vstave, lego posteljice, velikostjo ploda ter konstitucijo nosečnice. Pogostost spontanega obrata nazaj v medenično vstavo je okoli 8% pri prvorodnicah in okoli 13% pri mnogorodnicah. V primeru neuspešnega obrata lahko razmislimo o ponovnem ZO ali o vaginalnem porodu ob dobri ultrazvočni oceni, vendar ni zagotovila, da bo porod potekal vaginalno po neuspešnem ZO.
Tokoliza, ki se uporablja nekateri v praksa, je v mnogih raziskavah predmet pogovora. Nekatere študije so pokazale prednosti tokolize pri obratu, druge niso. V Ljubljanski porodnišnici se tokolizo upošteva primer po primer, vendar mnogi verjamejo, da je morda smiselno začeti brez tokolize ter slediti z obratom le po potrebi, ob tem pa upoštevati tveganja in kontraindikacije.
Ključna vprašanja pacientk in odgovori na nekatera najpogostejša vprašanja
Katero vpliva dvoroga maternica na plodnost? V večini primerov dvoroga maternica ne vpliva na plodnost neposredno, vendar lahko vpliva na možnosti in potek nosečnosti ter odločitev o načinu poroda.
Kdaj po odstranitvi pregrade maternice lahko pričakujete zanositev? Spremembe po operacijah so individualne; v mnogih primerih je zanositev možna po odstranitvi pregrade, vendar je treba oceniti ostale dejavnike in spremljati plodnost.
Kako varno je roditi pri medenični vstavi? Vaginalni porod pri medenični vstavi je možen in varen v posebej usposobljenem okolju, vendar zahteva izkušeno osebje in ustrezno okolje. V mnogih primerih je vaginalni porod pri medenični vstavi sprejemljiv ali priporočljiv, kadar so pogoji ugodni, sicer pa se razmislilo o carskem rezu.
Kaj pomeni brejčeva vstava in katere so najpogostejše tehnike za obrnitev ploda? Globoko razumevanje načel ZO, kraniosakralna terapija in tradicionalne tehnike lahko služijo kot metode podpore, vendar so rezultati različni in odvisni od posameznika. Obrat ploda poteka ročno s pomočjo izkušenega zdravnika in včasih vključuje priprave ali tokolizo, vendar ni vsak poskus uspešen.
Kateri so standardni postopki za diagnozo in spremljanje nosečnosti z ZO? Uporablja se ultrazvok za oceno lego ploda, porodne podatke, merjenje pretokov ter spremljanje rasti in zdravja ploda. Posebej pomembni so tudi parametri, kot so leglo ploda, obseg plodovnice in zdravje posteljice.
Vaginal Birth Explained in 3D | Natural Childbirth Process Week by Week to Delivery
Praktični viri in razlaga pomembnih pojmov
Medenična vstava ploda je rezervoar tveganj, vendar ima ZO ploda iz medenične vstave v glavično po zaključenem 37. tednu nosečnosti lahko pomembno vlogo pri zmanjšanju možnosti dolgoročnih zapletov in števila carskih rezov. Pri pravilni selekciji primerov in usposobljenem timu lahko ZO prispeva k boljši izidu nosečnosti.
Za nosečnice, ki razmišljajo o ZO ali imajo vprašanja o porodu pri medenični vstavi, so pomembni naslednji koraki:- posvet z izkušenim ginekologom/porodnišarjem;- pregled ultrazvočnih slik za oceno leg ploda, posteljice in plodovega stanja;- razprava o vseh tveganjih in možnostih poroda;- odločitve, ki temeljijo na individualnih okoliščinah in željah pacientk.
Eksperimentalne in spoštovane reference
V svetu obstajajo številne študije in revijalne reference o zunanjih obratih, njihovem učinku na izid nosečnosti in primerih kontraindikacij. Med njimi so reference s področja perinatologije, obsežnih pregledov in kliničnih smernic, ki opisujejo indikacije, tveganja in pričakovane rezultate ZO pri različnih vrstah vstav ploda.
Potrditev razumevanja in merila za dobro obvladovanje teme
Pomembno je, da se vsak primer obravnava individualno, pri čemer se upoštevajo plodnostni pogoji, leglo ploda, stanje posteljice, narava dvopodnih nosečnosti in drug sehkis, ki lahko vplivajo na izid. Pušenjakova dela in prispevki v medijih ter na forumeh ilustrirajo, kako strokovna skupnost razpravlja o praksah, ki so v praksi pogosto različne.