V Sloveniji so noseče delavke in starši ena izmed petih kategorij posebej zavarovanih delavcev, ki uživajo varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Namen tega besedila je zbrati in sistematično predstaviti pravila, ki urejajo varstvo delavcev v času nosečnosti, dojenja in izrabe starševskega dopusta, ter izpostaviti relevantna zakonska določila in njihove posledice v praksi.
Kdo so varovane osebe in kakšno varstvo uživajo
Nosečnice, doječe matere in starši, ki izrabljajo starševski dopust, sodijo med varovane osebe, ki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon kategorizira tri skupine varovanih oseb; nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca.
Pri tem je pomembno tudi razumeti razliko med pogodbo o zaposlitvi za določen in nedoločen čas: če je pogodba sklenjena za določen čas in preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva pred odpovedjo.
Pravice pri razporejanju delovnega časa
Navedeni 148. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov.
148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec ob upoštevanju potreb delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe.
Skladno z 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Staršem, ki negujejo otroka do 3. leta starosti, nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno pisno strinjajo.
Nočno in nadurno delo med nosečnostjo in dojenjem
V povezavi z nočnim in nadurnim delom za delavke v času dojenja oz. nosečnosti zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku. Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas.
Letni dopust in izraba zaradi družinskih obveznosti
ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic.
Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces. Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Pravice iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Pravice staršev so urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Praviloma delavec zakon spozna, preden oziroma ko se sreča z izkušnjo starševstva, saj ta opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela.
Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela. Pogosto slišimo ali rečemo, da je ženska na porodniški, v resnici pa gre za materinski in starševski dopust. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Očetom namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.
Spremembe zakonodaje in prenos evropskih določil
Državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZSDP-1, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Po noveli bo izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni).
Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta, in sicer s 30 na 15 dni (kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta).
Dodatne pravice in socialne dajatve
Pravice, ki jih ureja ZSDP-1, obsegajo tudi pravico do krajšega delovnega časa in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba - rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma.
| Pravica | Osnovne značilnosti |
|---|---|
| Varstvo pred odpovedjo | Za nosečnice, doječe matere do 1 leta in starše med izrabo starševskega dopusta + 1 mesec |
| Prerazporeditev delovnega časa (148. člen) | Delavčev predlog; delodajalec lahko zavrne, a mora to pisno obrazložiti |
| Nadurno/nočno delo (185. člen) | Dovoljeno le z pisnim soglasjem delavca, ki neguje otroka do 3 let |
| Odmor za dojenje | Enourni odmor za dojenje, potrdilo pediatra, pravica do nadomestila |
| Starševski dopust (ZSDP-1) | Po noveli 160 dni za vsakega starša, 60 dni neprenosljivo |
Sodno varstvo in pravna praksa
Če delavec meni, da je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi ali kršil njegove pravice, ima pravico pisno zahtevati odpravo kršitve. Zakon nudi varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved razen izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca, kar pomeni, da so spori o nezakoniti odpovedi navadno predmet upravnih postopkov ali sodnih sporov.
Pomemben element pri sodnih postopkih je dokazovanje, ali je bil razlog za odpoved povezan z varovanim stanjem delavca (npr. nosečnostjo ali izrabo starševskega dopusta) ter ali je delodajalec upošteval zakonske zahteve (pisne utemeljitve, pridobitev soglasij itd.). Pri pogodbah za določen čas je potrebno v sodni praksi preveriti, ali je odpoved dejansko odpoved ali zgolj prenehanje pogodbe po izteku dogovorjenega obdobja, pri čemer slednje ne uživa varstva.
Statistični in družbeni vidiki
Statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Kljub možnosti, da si starša delita starševski dopust, ga v veliki večini izrabijo ženske. Podatki kažejo, da ga je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških. Spremembe zakonodaje, ki uvajajo več neprenosljivega dopusta za očeta, so del prizadevanj za uravnoteženje porazdelitve skrbstvenih obveznosti med spoloma.
Socialne podpore in dodatki
Obstaja več oblik družinske podpore, ki dopolnjujejo pravice iz delovnega in socialnega prava: otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita.
Posebna ureditev za družine s posebnimi potrebami
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Delno plačilo za izgubljeni dohodek pri negi otrok s posebnimi potrebami se po noveli lahko uveljavlja tudi v večjem obsegu ur tedensko in za starše otrok, nameščenih v institucionalnem varstvu, če so ti otroci določen čas prebivali doma.
Praktični nasveti za delavce in delodajalce
- Delavci naj ob nejasnostih v zvezi s pravicami pisno zahtevajo razlago delodajalca in morebitno odpravo kršitev.
- Delodajalci morajo vse zavrnitve predlogov glede prerazporeditve delovnega časa pisno utemeljiti in dokumentirati potrebo delovnega procesa.
- Pri odpovedih je nujno preveriti, ali delavec spada med varovano kategorijo in ali je razlog odpovedi povezan z varovanim stanjem.
- Pri pogodbah za določen čas je potrebno skrbno spremljati roke in pogoje prenehanja pogodbe, saj prenehanje po poteku nima varstva.
Za bolj poglobljeno reševanje konkretnih primerov je priporočljivo poiskati pravno pomoč ali nasvet strokovnjakov za delovno pravo, še posebej kadar gre za morebitne sodne spore zaradi domnevno nezakonitih odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
tags: #odpoved #pogodbe #zaposlitvi #delavca #starsevski #dopust